Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
húlman -a m (ȗ)
zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus:
SSKJ²
humán -a -o prid. (ȃ)
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi
// ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev
2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija
    humáno prisl.:
    ravnati humano z ujetniki
SSKJ²
humaníst -a m (ȋ)
1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
SSKJ²
humanístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija
    humanístično prisl.:
    humanistično izobražen človek
SSKJ²
humanístika -e ž (í)
1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike
2. dela s tega področja: leposlovje in humanistika
3. pog. fakulteta za humanistične vede: koprska humanistika
SSKJ²
humanístka -e ž (ȋ)
1. ženska, katere nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: izobražena ženska je in velika humanistka; angažirana humanistka
2. ženska, ki se ukvarja s kako humanistično vedo: kot humanistka je tesno povezana s filozofijo
SSKJ²
humanístovski -a -o prid. (ȋ)
zastar. humanističen: humanistovski učenjaki
SSKJ²
humanitárec -rca m (ȃ)
nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci
SSKJ²
humanitáren -rna -o prid. (ȃ)
1. dobrodelen, human: ustanova ima humanitaren značaj; humanitarna akcija, dejavnost, pomoč; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarni most povezava za prevoz ljudi z obkoljenega območja ali za prevoz humanitarne pomoči ljudem v nesreči / humanitaren človek
2. humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved
SSKJ²
humanitárnost -i ž (ȃ)
lastnost humanitarnega človeka: svojo humanitarnost je pokazal ob veliki povodnji
SSKJ²
humanitéta -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka
2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
SSKJ²
humanitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na humaniteto: iz humanitetnih ozirov; humanitetna misel mednarodnega bratstva / humanitetni razred
SSKJ²
humanizácija -e ž (á)
glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava
SSKJ²
humanízem -zma m (ī)
1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse
2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem
SSKJ²
humanizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od humanizirati: humaniziranje človeške družbe
SSKJ²
humanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo
    humanizíran -a -o:
    humanizirana človeška družba
SSKJ²
humánost -i ž (ȃ)
lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človečnost: znan je po svoji resnični humanosti / ravnati s kom v duhu humanosti; načelo humanosti / humanost vzgojnih postopkov
SSKJ²
humánski -a -o prid. (ȃ)
star. human: pristaš naprednih humanskih idej
SSKJ²
húmbug -a m (ȗ)
knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je laž in humbug; takšna trditev je navaden humbug
SSKJ²
humerál -a m (ȃ)
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
humíden -dna -o prid. (ȋ)
agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah
SSKJ²
humificírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
agr. spreminjati se v humus: listje se humificira
SSKJ²
humifikácija -e ž (á)
agr. spreminjanje v humus: humifikacija listja
SSKJ²
humínski -a -o prid. (ȋ)
agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline
SSKJ²
humizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla
    humizíran -a -o:
    humizirana mivka
SSKJ²
humór -ja m (ọ̑)
1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja
// kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti
2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor
SSKJ²
humóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore
    humórno prisl.:
    humorno pripovedovati
SSKJ²
humoréska -e ž (ẹ̑)
lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske
// glasb. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska
SSKJ²
humoríst -a m (ȋ)
duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom
// kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
SSKJ²
humorístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico
    humorístično prisl.:
    govoriti humoristično
SSKJ²
humorístka -e ž (ȋ)
duhovita, šaljiva ženska, šaljivka: je res prava humoristka / nastop znane humoristke
// ženska, ki piše humoristična dela: znana igralka in humoristka
SSKJ²
humórnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo
SSKJ²
humózen -zna -o prid. (ọ̑)
agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla
// ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline
SSKJ²
húmus1 -a m (ȗ)
vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus
// agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom
SSKJ²
húmus2 -a m (ȗ) gastr.
tradicionalni orientalski namaz iz čičerike in začimb: jesti humus s surovo zelenjavo
SSKJ²
húmusen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi
SSKJ²
hún -a m (ȗ)
ekspr. surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča
SSKJ²
húncvet -a m (ȗ)
ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je pošten, dokler ni spoznal tega huncveta
SSKJ²
hungarístika -e ž (í)
veda o madžarskem jeziku in književnosti: diplomirati iz hungaristike
SSKJ²
húnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Hune ali hune: hunski vpadi / hunska plemena / hunska dejanja okupatorjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
húnt -a m (ȗ)
rud. žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga: nakladati hunte / nakopal je pet huntov premoga
SSKJ²
húnta -e ž (ȗ)
v Španiji in v latinskoameriških deželah začasna, navadno iz častnikov sestavljena vlada: revolucionarna hunta; vodstvo hunte / udar vojaške hunte
SSKJ²
hùp medm. (ȕ)
posnema glas pri kolcanju: jaz, hup, že nisem pijan
SSKJ²
húpa -e ž (ú)
zvočna signalna naprava pri motornih vozilih: pritisniti na hupo; dal je signal s hupo; predirljivi glasovi avtomobilskih hup
SSKJ²
húpanje -a s (ȗ)
glagolnik od hupati: ponoči hupanje ni dovoljeno / hupanje avtomobilov
SSKJ²
húpati -am nedov. (ȗ)
dajati signale s hupo: sedel je za volanom in divje hupal; avtomobili drvijo po cestah in neprestano hupajo
SSKJ²
hupkáč tudi húpkač -a m (á; ȗ)
nar. vzhodno smrdokavra, vodeb: v luknjah starih vrb gnezdijo vrabci in hupkači
SSKJ²
húpkati -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno
1. pestovati, ujčkati: hodila je po sobi in nežno hupkala otroka
2. poskakovati: otroci vpijejo in hupkajo okrog hiše
SSKJ²
hurá medm. (ȃ)
izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom: hura, v napad; na vrhu smo, hura
// v zvezi s hip izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!«; sam.: sprejeli so ga s trikratnim hura; v prid. rabi: hura klici
SSKJ²
húrija -e ž (ú)
v muslimanski veri večno mlada in lepa devica, ki razveseljuje vernike v raju: hurija z lesketajočimi se očmi
SSKJ²
hurikán -a m (ȃ)
izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: hurikan je divjal nad Florido; napovedal je čas in pot hurikana
SSKJ²
huríska -e ž (ȋ)
v muslimanski veri večno mlada in lepa devica, ki razveseljuje vernike v raju: bila je lepa kot huriska
SSKJ²
hurónski -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. izredno glasen, hrupen: huronski krik, smeh; huronsko vpitje
SSKJ²
husít -a m (ȋ)
pripadnik husitstva: vojna s husiti
SSKJ²
husitízem -zma m (ī)
versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma
SSKJ²
husítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na husite ali husitstvo: husitska ločina; husitske vojne; husitsko gibanje / husitski nazori
SSKJ²
husítstvo -a s (ȋ)
versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: husitstvo se je naglo širilo / obsojen je bil zaradi husitstva
SSKJ²
husky gl. haski
SSKJ²
hùš in húš medm. (ȕ; ȗ)
1. izraža hud mraz: huš, danes je pa zelo mraz
2. izraža nagel premik, prelet: huš! je zletel ptič iz grmovja
SSKJ²
hùšk medm. (ȕ)
izraža nagel premik, prelet: hušk! je nekaj švignilo mimo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
húškati -am nedov. (ȗ)
1. šumeč hitro, sunkovito se premikati: netopirji huškajo v mraku; izpod grmov so huškali zajci
// ekspr. večkrat hitro, sunkovito se premakniti: sključene postave so huškale po vrtu sem in tja / sence huškajo mimo okna
2. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: huškati v dlani, v premrle roke
SSKJ²
húškniti -em dov. (ú ȗ)
1. šumeč hitro, sunkovito se premakniti: lisica huškne mimo; ptice so hušknile z drevesa; raketa je hušknila v zrak / veter je hušknil po brajdi
// ekspr. hitro, sunkovito se premakniti: otrok je hušknil na cesto; hušknil je v hišo kakor tat
2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, za kratek čas se pojaviti: zadovoljen smehljaj mu je hušknil preko obraza; rdečica ji je hušknila v lice
3. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: huškniti v premrle roke
SSKJ²
húšniti -em dov. (ú ȗ)
huškniti: sova je hušnila nad vrhovi / neznanca sta hušnila kot duh skozi zadnja vrata / ob zidu je hušnila nerazločna senca / iz suhljadi je hušnil droben plamenček
SSKJ²
huzár -ja m (ā)
nekdaj vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi: na čelu konjenice so bili huzarji
● slabš. Bachovi huzarji v stari Avstriji uradniki kot uresničevalci absolutističnih, centralističnih načel ministra Bacha
SSKJ²
huzárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na huzarje: huzarski polk / huzarska suknja, uniforma
SSKJ²
hvála -e ž (á)
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
3. v členkovni rabi izraža
a) hvaležnost: hvala! hvala, gospod! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala – cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
SSKJ²
hválec -lca m (ȃ)
kdor se (rad) hvali: kdo te bo le poslušal, hvalec
SSKJ²
hválen -lna -o prid. (ā)
1. ki izraža hvalo, priznanje: v hvalnem govoru je omenil tudi njegovo humanost; hvalna molitev, pesem
2. star. vreden hvale, priznanja: hvalna prizadevnost dijakov; hvalno dejanje rešitelja
    hválno prisl., v povedni rabi
    izraža primernost, koristnost česa: hvalno je, da ni odpovedala svojega sodelovanja; sam.: dobiti hvalno iz fizike nekdaj drugo najvišjo pozitivno oceno
SSKJ²
hvalevréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale
SSKJ²
hválež -a m (ȃ)
kdor se (rad) hvali: ne morem več poslušati tega hvaleža
SSKJ²
hvaléžen -žna -o prid., hvaléžnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže: hvaležen človek; hvaležen je svojim staršem in učiteljem; biti hvaležen za pomoč, za opozorilo; globoko, iskreno hvaležen; zelo sem ti hvaležen; vznes. hvaležen ti bom do groba, do smrti; iz srca, od srca hvaležen / hvaležno srce / pes je zvesta in hvaležna žival / izkazati, pokazati se hvaležnega
2. ki vsebuje, izraža hvalo, zahvalo: hvaležen nasmeh, pogled; hvaležne besede / vznes. ohraniti koga v hvaležnem spominu
3. ki zagotavlja zadovoljstvo, uspeh, korist: to je zelo hvaležna barva za otroške obleke; hvaležno blago / hvaležna naloga; hvaležna snov za razgovor; lotil se je hvaležnega dela
    hvaléžno prisl.:
    hvaležno pogledati; hvaležno sprejeti dar, nasvet; ob slovesu mu je hvaležno stisnil roko / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo
SSKJ²
hvaléžnost -i ž (ẹ́)
čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti
// izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; pričakovati hvaležnost; računati, zanašati se na hvaležnost; poplačati dobroto s hvaležnostjo
SSKJ²
hvalíčenje -a s (ī)
glagolnik od hvaličiti: nehaj že s tem svojim hvaličenjem
SSKJ²
hvalíčiti -im nedov. (í ȋ)
pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: hvaličil je vse po vrsti / ekspr. samo hvaliči se, ne naredi pa nič hvali se
SSKJ²
hvalilec gl. hvalivec
SSKJ²
hvalílen -lna -o prid. (ȋ)
ki izraža hvalo, priznanje: hvalilen govor; hvalilne besede
SSKJ²
hvalísanje -a s (ȋ)
glagolnik od hvalisati: zoprno je poslušati njegovo hvalisanje; bahavo, nesramno hvalisanje
SSKJ²
hvalísati -am nedov. (ȋ)
pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: kramarji so vabili in hvalisali svoje blago / slabš. hvalisa se, da je prepotoval že pol sveta hvali se
    hvalisajóč -a -e:
    časopis je objavil hvalisajočo oceno
    hvalísan -a -o:
    hvalisana kulturnost našega ljudstva
SSKJ²
hvalísav -a -o prid. (ī)
ki se (rad) pretirano, navadno neupravičeno hvali: hvalisav in prepirljiv človek / hvalisava reklama / hvalisavi pokloni
SSKJ²
hvalísavec -vca m (ī)
kdor se (rad) pretirano, navadno neupravičeno hvali: bil je lažnivec in sebičen hvalisavec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hvalísavost -i ž (ī)
lastnost hvalisavega človeka: moti jih njegova hvalisavost; boriti se proti ozkosrčnosti in hvalisavosti
● ekspr. sama hvalisavost ga je zelo (rad) hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema
SSKJ²
hvalítelj -a m (ȋ)
kdor hvali: njegovi hvalitelji ga niso zapustili
SSKJ²
hvalíti in hváliti -im nedov. (ī á)
1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno
// zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti
2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec
● delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati
    hvalíti se in hváliti se
    z govorjenjem ali vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom
    ●     ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali
    hvalèč -éča -e:
    pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik
    hváljen -a -o:
    to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)!
SSKJ²
hvalívec -vca in hvalílec -lca [hvaliu̯ca] m (ȋ)
kdor hvali: dobra dela se sama hvalijo, ne potrebujejo hvalivcev
SSKJ²
hváljenje -a s (á)
glagolnik od hvaliti: samo hvaljenje ga bo še pokvarilo; hvaljenje lastnih uspehov / hvaljenje Boga / njegovo bahaštvo in hvaljenje nam že preseda
SSKJ²
hválnica -e ž (ȃ)
1. lit. pesem v počastitev, hvalo česa: napisati hvalnico; mogočna, veličastna hvalnica; hvalnica stvarstva, življenja; hvalnica ljubezni, naravi, svobodi
● ekspr. vedno mu poje hvalnice zelo ga hvali
2. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu: moliti, peti hvalnice
SSKJ²
hvalospèv in hvalospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev
2. slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi
● ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali
SSKJ²
hvastáč -a m (á)
zastar. bahav, domišljav človek: družba glasnih hvastačev; prišel je v roke sleparjem in hvastačem
SSKJ²
hvastánje -a s (ȃ)
zastar. bahavo, domišljavo govorjenje ali ravnanje: prazno hvastanje; širokoustenje in hvastanje
SSKJ²
hvastàv -áva -o prid. (ȁ á)
zastar. bahav, domišljav: hvastav človek / hvastavo govorjenje
    hvastávo prisl.:
    hvastavo pripovedovati o dogodivščinah
SSKJ²
hvastávost -i ž (á)
zastar. bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda
SSKJ²
hvatán -a m (ȃ)
zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles: črni hvatan
SSKJ²
hvóšč -a m (ọ̑)
nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča
SSKJ²
í1 -- in -ja m (ī)
deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; od i-ja dalje; čitljivi iji
● ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i
♦ jezikosl. samostalniki s končnico -i v rodilniku; mat. i število, katerega kvadrat je -1
    í -- kot imenovalni prilastek
    deseti po vrsti: točka i
    ♦     metal. profil I profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
    í- prvi del zloženk
    nanašajoč se na i, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: I-program informativni program
    ♦     jezikosl. i-osnova ijevska osnova; metal. I-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
SSKJ²
i2 člen., zastar.
tudi: i jaz se s tem ne strinjam; i tam ni vse tako, kakor bi moralo biti
SSKJ²
ì3 in i vez. (ȉ)
zastar. in, pa2: vse dni i vse noči
// star., v zvezi i – i tako – kakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente
SSKJ²
í4 medm. (ȋ)
izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: i, pa smo te ujeli na laži
SSKJ²
ì5 medm. (ȉ) star.
1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e
2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e3, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? – I, kjer si vzel (A. Aškerc)
SSKJ²
i... predpona gl. in...2
SSKJ²
í-á medm. (ȋ-ȃ)
posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
iatro... ali iátro... prvi del zloženk (ȃ)
med. nanašajoč se na zdravnike ali zdravila: iatrogen; iatrokemija
SSKJ²
iatrogen -a -o [jatrogén] prid. (ẹ̑) med.
ki ga nenamerno povzroči zdravnik, kirurg ali zdravstveni delavec med zdravljenjem bolnika: iatrogeni zaplet; iatrogena bolezen, okužba, okvara
SSKJ²
íba -e ž (í)
nar. iva: urezal si je šibo z ibe; mačice ibe
SSKJ²
íbar -- ž (ī)
cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar: v zavojčku je samo še ena ibar / cigarete ibar; v prid. rabi: ibar cigarete
SSKJ²
íbarica -e ž (ī)
pog. ibar: on kadi ibarice
SSKJ²
ibídem in íbidem prisl. (ȋ; ȋ)
knjiž., pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam:
SSKJ²
íbis -a m (ȋ)
zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti
SSKJ²
íbitol tudi ibitól -a m (ȋ; ọ̑)
raztopina bitumna v bencinu, organskem topilu za zaščitni premaz proti vlagi: premazati betonska tla z ibitolom
SSKJ²
iblájtar -ja m (á) nav. slabš.
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce
// mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo
2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal
SSKJ²
ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: ibogain lahko prekine zasvojenost; učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom
SSKJ²
ibovína -e ž (í)
nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela
SSKJ²
íbržnik -a m (í)
nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela: šel je k hiši za ibržnika; volar in ibržnik
SSKJ²
íbsenovski -a -o prid. (ī)
tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama
SSKJ²
íbsenski -a -o prid. (ī)
tak kot pri Ibsenu: ibsenska dramaturgija
SSKJ²
íca -e ž (ī)
nar. severovzhodno, ljubk. telica ali majhna krava: ne draži ice / pri klicanju ica, na
SSKJ²
ícek -a m (ȋ)
nar. severovzhodno, ljubk. teliček: otrok je hotel videti kravo in njenega iceka / pri klicanju na, icek, jej
SSKJ²
ícika -e ž (ī)
nar. severovzhodno, ljubk. telica ali mlada krava: iciko so prodali in odpeljali iz hleva / pri klicanju na, icika, na
SSKJ²
íde íd ž mn. (ȋ)
pri starih Rimljanih trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu: Cezar je bil umorjen leta 44, na dan marčevih id
SSKJ²
ideál -a m (ȃ)
1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal
// kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal
SSKJ²
ideálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit: idealen človek, fant / idealni nagibi, nameni; njegove idealne misli so se razblinile
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v največji meri, odličen: idealen učenec / letošnji sneg je za smuko idealen / idealna prilika za napad; vreme je za izlet idealno / idealna ljubezen popolnoma skladna; ki se ne ozira na materialne koristi
3. knjiž. ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: idealni svet; Platonova idealna država
♦ fiz. idealni plin plin, katerega tlak bi bil pri konstantni temperaturi natančno obratno sorazmeren s prostornino; pravn. idealni delež delež, ki pripada komu, ne da bi se stvar v resnici razdelila; zal. idealna avtorska pola avtorska pola, ki se ujema s tiskovno
    ideálno prisl.:
    imeli smo se idealno; o vsem je sodil idealno; pog., ekspr. voda je idealno čista zelo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
idealíst -a m (ȋ)
1. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih: sanje pesnika idealista; na življenje gleda z očmi idealista; optimist in idealist / ekspr. bil je nepoboljšljiv idealist
2. pristaš idealizma: pobijati trditve idealistov
SSKJ²
idealístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na idealiste ali idealizem: idealistično prizadevanje mladine; idealistično stališče / idealistični svetovni nazor; idealistični pogled na svet; idealistična filozofija
♦ filoz. idealistični monizem; idealistična estetika
    idealístično prisl.:
    misliti, ravnati idealistično
SSKJ²
idealístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih: v ljubezni je idealistka; naivna, neizkušena, nepopravljiva idealistka
SSKJ²
idealitéta -e ž (ẹ̑)
1. filoz. kar je, obstaja kot ideja, predstava: odmik iz realnosti k idealiteti; idealiteta in realiteta
2. knjiž. določena ideja, predstava kot vrednota v zavesti osebka: pri tem pesniku se pojavlja idealiteta v oblikah zastrtega hrepenenja, sanj; idealiteta in negativiteta / abstraktna idealiteta
SSKJ²
idealizácija -e ž (á)
1. glagolnik od idealizirati: idealizacija kmečkega življenja
2. kar je idealizirano: osladna, pesniška idealizacija; glavni junak romana je zelo zmedena idealizacija
SSKJ²
idealizátor -ja m (ȃ)
kdor idealizira: idealizatorji kmečkega življenja
SSKJ²
idealízem -zma m (ī)
1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih: to je bridko razočaralo njegov idealizem; goreč idealizem; ekspr. kačurjevski idealizem; ob ustanovitvi je bilo treba mnogo idealizma / narediti kaj iz idealizma
2. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti duha, ideje: pristaš idealizma; idealizem in materializem
♦ filoz. objektivni idealizem ki trdi, da se svet idej da spoznati; subjektivni idealizem ki trdi, da se svet idej ne da spoznati; um. idealizem umetnostno načelo, ki poudarja predvsem idejo
SSKJ²
idealizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od idealizirati: kmeta opisuje pisatelj brez idealiziranja / lažno idealiziranje slovanske zgodovine
SSKJ²
idealizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, prikazovati kaj boljše in lepše, kot je: svoje dekle preveč idealizira; slikar je model precej idealiziral / idealizirati stare čase; idealizirati resnico; romantiki so radi idealizirali srednji vek
    idealizíran -a -o:
    portret je idealiziran
SSKJ²
ideálnež -a m (ȃ)
ekspr. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih; idealist: pesniki, umetniki in podobni idealneži
SSKJ²
ideálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost idealnega človeka: idealnost in požrtvovalnost zdravnikov; poln idealnosti; človek brez idealnosti / idealnost njegovega ravnanja
SSKJ²
idêja -e ž (ȇ)
1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta; dobra, drzna, slaba ideja; dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o ekološkem pridelovanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje
● ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo
// nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje
2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo
3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja
4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame; umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta
b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma; ideja marksizma
c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja; ideja liberalizma; velik vpliv ideje samoupravljanja
// kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti
5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje; liberalne ideje so ga čisto prevzele; privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje
♦ filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti
SSKJ²
idêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na idejo:
a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče
b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka
♦ arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta
    idêjno prisl.:
    avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika
SSKJ²
idêjnik -a m (ȇ)
knjiž. kdor se zavzema za kako idejo: njegove pesmi kažejo idejnika in doslednega logika
SSKJ²
idêjnopolítičen -čna -o prid. (ȇ-í)
publ. nanašajoč se na politične ideje: idejnopolitično delo / idejnopolitični vplivi / idejnopolitična vsebina članka
    idêjnopolítično prisl.:
    idejnopolitično se izpopolnjevati
SSKJ²
idêjnost -i ž (ȇ)
1. lastnost, značilnost idejnega: idejnost literature / v tem delu se čuti pomanjkanje idejnosti
2. sistem idej, izražen v delovanju družbene ustanove ali organizacije: revolucionarna idejnost stranke / poudariti idejnost pri pouku / idejnost vzgoje
SSKJ²
idêjnovsebínski -a -o prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na idejno vsebino: idejnovsebinski elementi literarnega dela
SSKJ²
idéntičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak: gre za identične pojave, pojme; številne podobnosti so sorodne, včasih celo identične; imata skoraj identično stališče o tem vprašanju; imeti kaj za identično / identična barvna kombinacija
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: splošna metoda znanstvenega dela je identična s splošno sociologijo / s takšnimi trditvami postaja identičen s svojimi kritiki / ta tekst je identičen s tem
2. isti: šlo je za identično osebo
♦ geom. identični tvorbi tvorbi, ki imata enako obliko in velikost; mat. identična enačba enačba brez neznanke
SSKJ²
idéntičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost identičnega; istovetnost, enakost: identičnost pogledov na vsa važnejša vprašanja; identičnost pojmov / ugotoviti identičnost glavne osebe romana z avtorjem
♦ pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki
SSKJ²
identificíranje -a s (ȋ)
glagolnik od identificirati: identificiranje privatnih koristi in interesov države / hotela je pokazati svoje identificiranje s tem krajem / identificiranje sumljive osebe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
identificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. imeti, šteti za identično; istovetiti, enačiti: identificirati privatne koristi in družbene interese / ekspr. identificira se s cilji podjetja / identificiral se je s sklepi seje
2. pravn. ugotavljati identičnost, identiteto: identificirati mrliča, truplo; pren. umetnino so identificirali
SSKJ²
identifikácija -e ž (á)
glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov
♦ rač., nekdaj postopek, s katerim računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje
SSKJ²
identifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na identifikacijo: identifikacijski proces / zastavil mu je nekaj identifikacijskih vprašanj
SSKJ²
identifikátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor identificira: identifikatorji oblike in vsebine / identifikator padlih
SSKJ²
identitéta -e ž (ẹ̑)
pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta
// knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico
♦ filoz. dialektična identiteta ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi; nauk o identiteti identitetna filozofija; mat. identiteta identična enačba
SSKJ²
identitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; pravn. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
SSKJ²
ideografíja -e ž (ȋ)
arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov, podobopis: raziskovati ideografijo
SSKJ²
ideográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ideografijo: ideografska študija / ideografska pisava ideografija
SSKJ²
ideográm -a m (ȃ)
arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja
SSKJ²
ideológ -a m (ọ̑)
navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije: ideolog socialne demokracije / ideolog delavskega gibanja / različni politični ideologi
// knjiž. idejni utemeljitelj: ideolog kritičnega realizma 19. stoletja
SSKJ²
ideologíja -e ž (ȋ)
navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: desničarska, komunistična, marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma, komunizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija
// tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja; totalitarna ideologija / ideologija napredne inteligence
SSKJ²
ideologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije
    ideologizíran -a -o:
    izraziti misel v ideologizirani obliki
SSKJ²
ideolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog
    ideolóško prisl.:
    ideološko trdni delavci
SSKJ²
ideolóškost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost ideološkega: ideološkost filma, teksta
SSKJ²
idíla -e ž (ȋ)
1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile
2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen / idila kmečkega življenja idiličnost
3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnost
♦ glasb. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče
SSKJ²
idíličen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšano
♦ lit. idilični ep
    idílično prisl.:
    idilično lepa pot skozi gozd
SSKJ²
idíličnost -i ž (í)
lastnost, značilnost idiličnega: idiličnost gorske pokrajine / opisoval je idiličnost kmečkega življenja
SSKJ²
idílik -a m (í)
lit. kdor piše idile: dramatik in idilik
● ekspr. ta človek je sentimentalen idilik ljubi, občuduje, kar je idilično
SSKJ²
idílika -e ž (í)
knjiž. idiličnost: lepota in idilika alpskega sveta / v svojih delih poudarja predvsem idiliko kmečkega življenja
SSKJ²
idiokromátičen -čna -o prid. (á)
min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
idióm -a m (ọ̑)
1. jezikosl. (stalna) besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje: idiome je težko prevesti
2. knjiž. jezik, govor: pisatelj je izoblikoval svoj literarni idiom
SSKJ²
idiomátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi
SSKJ²
idiomátika -e ž (á) jezikosl.
1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike
2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko
SSKJ²
idiomórfen -fna -o prid. (ọ̑)
min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali
SSKJ²
idiosinkrátičen -čna -o (á)
pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje
SSKJ²
idiosinkrazíja -e ž (ȋ)
med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi: idiosinkrazija na jagode, za beljak; pren., knjiž. popadla ga je idiosinkrazija zoper njegov obraz
SSKJ²
idiót -a m (ọ̑)
1. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate
2. med., nekdaj najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje
SSKJ²
idiotíja -e ž (ȋ)
med., nekdaj najhujša stopnja duševne nerazvitosti: idiotija in imbecilnost
SSKJ²
idiótikon -a m (ọ̄)
jezikosl. slovar, zbirka idiomov:
SSKJ²
idiotízem -zma m (ī)
1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem
2. med., nekdaj idiotija
SSKJ²
idiótka -e ž (ọ̑)
1. pog., slabš. omejena, neumna ženska: ona je pa res popolna idiotka
2. med., nekdaj najhujše duševno nerazvita ženska: idioti in idiotke
SSKJ²
idiótski -a -o prid. (ọ̑)
1. pog., slabš. omejen, neumen: preklinjal je njegovega idiotskega prijatelja / idiotsko vprašanje
2. med., nekdaj najhujše duševno nerazvit: idiotski otrok / idiotski smeh
    idiótsko prisl.:
    idiotsko govoriti
SSKJ²
idiótstvo -a s (ọ̑)
pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popolno idiotstvo
// nekdaj stanje idiotskega človeka: otrokovo idiotstvo se kaže na obrazu
SSKJ²
idól -a m (ọ̑)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo: leseni idoli; glinast ženski idol / častiti idole
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: ta človek je bil idol generacij; biti idol mladine, množice / spoznati idole novega časa / knjiž. on je idol njenega srca zelo ga obožuje, je zaljubljena vanj
3. nav. mn. najvišji vzor, ideal: idolov ni poznal; rušil je stare idole / njegov idol je denar
SSKJ²
idolatríja -e ž (ȋ)
knjiž. čaščenje idolov: razširjenost idolatrije
// navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idolatrija intelekta
SSKJ²
idololatríja -e ž (ȋ)
knjiž. čaščenje idolov: razširjenost idololatrije
// navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idololatrija intelekta
SSKJ²
ídrijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Idrijo: idrijski rudnik
♦ gastr. idrijski žlikrofi kuhana jed iz mehkega testa za rezance, napolnjena z nadevom; obrt. idrijska čipka klekljana čipka z značilnim vijugastim trakastim vzorcem
SSKJ²
igálka -e [tudi igau̯ka] ž (ȃ)
bot. zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti; Blagajev volčin
SSKJ²
ígeln -a -o [igələn in igəln] prid. (ȋ)
nanašajoč se na iglo: igelna konica, ost / igelno uho
♦ strojn. igelni oljnik oljnik, pri katerem se uravnava dotok olja z iglo
SSKJ²
ígelnica -e [igəlnica] ž (ȋ)
tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle: premična, toga igelnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ígla -e ž (ȋ)
1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet
a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic
b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle
c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
● ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren
// tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec / izžiganje tkiva z iglo
2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla
3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica1: borove igle
4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
// odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
♦ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis
SSKJ²
íglar1 -ja m (ȋ)
lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov; šilar
SSKJ²
iglár2 in íglar -ja m (á; ȋ)
nekdaj izdelovalec šivank, igel: v kraju je dosti iglarjev
SSKJ²
iglárna -e ž (ȃ)
nekdaj izdelovalnica šivank, igel:
SSKJ²
iglárski in íglarski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na iglarje ali iglarstvo: sponke in različno iglarsko blago / iglarska obrt
SSKJ²
iglárstvo in íglarstvo -a s (ȃ; ȋ)
iglarska obrt: v tistem kraju so se ukvarjali z iglarstvom
SSKJ²
íglast -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima iglice, igle: iglasto drevo / iglasti gozdovi
2. podoben igli: iglasta oblika / ekspr. iglast dež
♦ strojn. iglasti ventil ventil, ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; teh. iglasta pila zelo majhna pila brez posebnega držaja
SSKJ²
iglàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. iglast: temni iglati gozdovi
SSKJ²
íglati -am nedov. (ȋ)
tekst. z zabadanjem igel brez niti v plast bombažnih, umetnih vlaken vezati, prepletati vlakna med seboj: iglati in lepiti
    íglan -a -o:
    iglana talna obloga, polst
SSKJ²
íglavec -vca m (ī)
nav. mn. iglasto drevo: gozd, les iglavcev; listavci in iglavci
SSKJ²
iglén -a -o prid. (ẹ̑)
star. igeln: igleno uho
SSKJ²
íglica1 -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica
2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice
♦ meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone
SSKJ²
iglíca2 tudi íglica -e ž (í; ȋ)
teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake priprave, naprave: vtakniti iglico v kambo; železna iglica
SSKJ²
ígličar -ja m (ȋ) pog.
1. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: dispanzer za igličarje; igličarji in snifači
2. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: igličar za tiskalnik deluje precej tiho
SSKJ²
ígličast -a -o prid. (ȋ)
1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež
♦ min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici
2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi
SSKJ²
ígličen -čna -o prid. (ȋ)
navadno v zvezi iglični tiskalnik tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati: profesionalni iglični tiskalnik; starejši modeli igličnih tiskalnikov; laserski, brizgalni in iglični tiskalnik
SSKJ²
ígličevje tudi iglíčevje -a s (ȋ; í)
1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
2. iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
SSKJ²
ígličevka -e ž (ȋ)
vrtn. prst iz preperelih iglic: igličevka in listovka
SSKJ²
ígličje tudi iglíčje -a s (ȋ; ȋ)
1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši
2. iglast(i) gozd: temno igličje
SSKJ²
iglokóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata: razredi, skupine iglokožcev; kačjerepi in drugi iglokožci / deblo iglokožcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
iglomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo igel za vbrizgavanje mamila: namestitev, postavitev iglomata
SSKJ²
íglovje in iglôvje -a s (ȋ; ȏ)
iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo
// igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko
SSKJ²
iglú tudi íglu -ja m (ȗ; ȋ)
v eskimskem okolju bivališče iz snega v obliki kupole: graditi, postavljati igluje / eskimski iglu
♦ alp. polkrožno zavetišče iz sneženih kvadrov
SSKJ²
ignoránca -e ž (ȃ)
ekspr. nevednost, omejenost: pokazal je strašno ignoranco; ignoranca tega človeka glede političnih dogodkov / jezila ga je šefova ignoranca njegovih prizadevanj ignoriranje
SSKJ²
ignoránt in ignorànt -ánta m (ā á; ȁ á)
ekspr. neveden, omejen človek: ta človek je popoln ignorant; razglasiti, veljati za ignoranta / literarni ignorant; ignorant v psihologiji
SSKJ²
ignorántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na ignorante ali ignoranco: ignorantski ljudje / ignorantski odnos do problema omalovažujoč
SSKJ²
ignorántstvo -a s (ā)
ignoranca: v svojem ignorantstvu je mislil, da zna vse
SSKJ²
ignoríranje -a s (ȋ)
glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb
SSKJ²
ignorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za: videl je, da ga nekdanji dijaki ignorirajo; očitno, popolnoma ignorirati koga / ignorirati sodobne raziskovalne metode; nove opere niso izžvižgali, ampak so jo ignorirali / zahteve tako številnih članov organizacije ni mogoče ignorirati omalovaževati
SSKJ²
igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. knjiž. jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme
2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo
SSKJ²
ígor -ja m (ȋ)
agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni: letos je igor dobro obrodil
SSKJ²
ígra -e ž (ȋ)
1. glagolnik od igrati
a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo
b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra
c) igra na violino je ni motila / klavirska igra
č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra
d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre
e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov
2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra
// dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov
4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih
// izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser
5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre
// z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja
6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir
SSKJ²
igráč -a m (á)
zastar. igralec: strasten igrač pokerja / teniški igrači
SSKJ²
igráča -e ž (á)
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje: kupovati otroku igrače; polomljene, razbite igrače; igrača iz blaga, lesa / trgovina z igračami / medvedek je njena najljubša igrača; otroška igrača
// ekspr. kar služi komu samo za (lahkomiselno) zabavo: ves čas je bila njegova igrača / ljubezen ji je le igrača / otroka imajo le za igračo; nož ni za igračo
2. ekspr. lahkotno, igrivo delo, zlasti literarno: ustvaril je tudi več literarnih igrač
3. ekspr., z rodilnikom kar je v popolni oblasti koga, česa: on je igrača svojih čustev, strasti / ladja je postala igrača valov
4. zastar. igranje, igra: dnevi brezskrbnih igrač
● ekspr. puška postane v njegovih rokah igrača zna jo zelo dobro uporabljati; ekspr. to (narediti) je zanj igrača mu je zelo lahko (narediti); ekspr. potegavščina je le nedolžna igrača ni nič hudega; ekspr. ubijalske igrače orožje
SSKJ²
igráčar -ja m (ȃ)
izdelovalec ali prodajalec igrač: igračarji in galanteristi
SSKJ²
igráčarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje igrač:
SSKJ²
igráčast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. podoben igrači: igračaste hiše; majhna igračasta ladja / igračasta lopatica / otročji in igračast je se (rad) igra
SSKJ²
igráčica -e ž (á)
nav. ekspr. igračka: kupiti lepo igračico; hiše kakor igračice / pesem je duhovita igračica
SSKJ²
igráčka -e ž (á)
manjšalnica od igrača: dragocene igračke; navita igračka / trgovina z igračkami / ženske so mu igračke / postal je igračka v njenih rokah / to igračko je natisnil brez dovoljenja
SSKJ²
igráčkanje -a s (ȃ)
glagolnik od igračkati se: otrok se je naveličal igračkanja; prostor za igračkanje / to je igračkanje, ne pa resno delo / takšna naloga je zanj igračkanje / igračkanje z besedami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
igráčkar -ja m (ȃ)
1. ekspr. kdor se (rad) igra: ta otrok je velik igračkar / igračkar z besedami
2. igračar
SSKJ²
igračkaríja -e ž (ȋ)
ekspr. neresno, nekoristno, vsebinsko prazno ravnanje ali govorjenje: takih igračkarij resen človek ne bi počel / ljubezenske igračkarije
// kar ima neresne, nekoristne funkcije: ti strojčki so za zdaj same igračkarije
● ekspr. to (narediti) je zanj prava igračkarija mu je zelo lahko (narediti)
SSKJ²
igráčkast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. podoben igrački: v rokah je nosila igračkast pladenj; igračkaste hiše / igračkasti modeli tankerjev / bila je igračkasto bitje / ta snov je za učence igračkasta zelo lahka / igračkast otrok ki se (rad) igra
    igráčkasto prisl.:
    igračkasto razpostavljene hiše
SSKJ²
igráčkati se -am se nedov. (ȃ)
ekspr. igrati se: fantek se je igračkal s psom; igračka se kakor otrok / nehaj se že igračkati in začni resno delati / samo igračka se s teboj / v zadregi se je igračkal z jedilnim priborom
SSKJ²
igrájčkati se -am se nedov. (ȃ)
ekspr. igrati se: ves dan se samo igrajčka in skače / samo igrajčka se z njo
SSKJ²
igrálčev -a -o [igrau̯čev-] prid. (ȃ)
nanašajoč se na igralce: igralčev nastop v komediji; igralčeva mimika / to je bila igralčeva druga osebna napaka v tej tekmi / igralčevi prsti so nervozno mešali karte
SSKJ²
igrálec -lca [igrau̯ca] m (ȃ)
1. kdor se ukvarja, navadno poklicno
a) z gledališko dejavnostjo: biti, postati igralec; dober, slab, znamenit igralec / dramski, filmski, gledališki igralec; igralec v lutkovnem gledališču / odlični amaterski igralci
b) z določenim skupinskim športom: igralec v državni košarkarski, nogometni reprezentanci / že vrsto let je teniški igralec / amaterski, profesionalni igralci
2. kdor umetniško poustvarja dramske like: v tej predstavi so vsi igralci zelo dobro igrali; maskirati igralca; gledalci in igralci / glavni ki igra glavno, stranski igralec ki igra stransko vlogo
3. kdor je dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: v finalni tekmi so domači igralci zmagali; zaradi grobe igre so igralca izključili / nasprotni igralci; rezervni igralci
4. kdor se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo: vsi igralci so stopili v krog; eden od igralcev je moral počepniti; goljufiv igralec / hazardni igralec; igralec na srečo
5. ekspr. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: novi igralec na področju mobilne telefonije; veliki igralec na trgu nafte in plina v Evropi; z mrežo trgovin so postali glavni igralec na globalnem trgu
6. ekspr. kdor se pretvarja, hlini: znal je ostati igralec; bil je rojen igralec
♦ gled. karakterni igralec ki igra karakterne vloge; šport. krilni igralec ki igra na desni ali levi strani, navadno v napadalni vrsti; vezni igralec ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu
SSKJ²
igrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na igro: slabi igralni pogoji / poznati igralna pravila / ekspr. polastila se ga je igralna mrzlica / partija šaha se je končala v predvidenem igralnem času / igralni in športni prostori / igralni avtomat; igre z igralnimi kamenčki, ploščicami; igralna deska; igralne karte; velika igralna miza; igralna palica pri hokeju; narisati igralno polje / igralni plošček majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric
SSKJ²
igralíšče -a s (í)
star. igrišče: tekmovalci so prihajali na igrališče / otroško, športno igrališče; teniško igrališče
SSKJ²
igrálka -e [igrau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se ukvarja, navadno poklicno
a) z gledališko dejavnostjo: postala je dobra igralka / filmska, gledališka igralka / v tej vlogi je nastopila mlada, nadarjena igralka
b) z določenim skupinskim športom: najboljša igralka ekipe se je zelo poškodovala / igralka namiznega tenisa
2. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like: maskirati igralko / glavna ki igra glavno, stranska igralka ki igra stransko vlogo
3. ženska, ki je dejavna v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: zmagale so domače igralke / nasprotne igralke; rezervna igralka
4. ženska, ki se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo: vsi igralci in igralke so se morali prijeti za roke / hazardna igralka
SSKJ²
igrálnica -e ž (ȃ)
1. podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger: kapital je vložil v igralnico / ves denar je zapravil v igralnicah / igralnica je že odprta kraj, prostor za hazardne igre
2. soba, prostor za igranje družabnih ali otroških iger: pospraviti igralnico; učilnica in igralnica
SSKJ²
igrálničar -ja m (ȃ)
lastnik igralnice: hotelirji in igralničarji / spletni igralničar
SSKJ²
igralnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: prijavnina vključuje startnino, igralnino ter večerjo; dnevna, letna igralnina
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na športnem tekmovanju; startnina: zmagovito moštvo naj bi dobilo deset tisoč evrov igralnine
SSKJ²
igrálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na igralnico ali igralništvo: igralniški gost; igralniška dejavnost / igralniško podjetje
SSKJ²
igrálništvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo iger na srečo: razvoj igralništva; zakon o igralništvu; koncesija za igralništvo
SSKJ²
igrálo -a s (á)
priprava, navadno pritrjena, namenjena otrokom za igranje: postaviti nova igrala; otroško igrišče s peskovnikom, bazenčkom in igrali / otroška igrala
SSKJ²
igrálski -a -o [igrau̯ski tudi igralski] prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost
2. igralen: nova igralska deska; igralske karte
    igrálsko prisl.:
    delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
SSKJ²
igrálstvo -a [igrau̯stvo in igralstvo] s (ȃ)
1. dejavnost (gledaliških) igralcev: nastanek in rast slovenskega igralstva; razcvet igralstva / šele po dolgih letih igralstva se je odločil za drug poklic / ima smisel za igralstvo igranje
// (gledališki) igralci: domače poklicno igralstvo; uspeh našega igralstva
2. (gledališko) igranje: utemeljitelj sodobnega igralstva / skušal je posnemati njegovo igralstvo
SSKJ²
igránje -a s (ȃ)
glagolnik od igrati:
a) predstava se je odlikovala po dobrem igranju; poklicno igranje pri filmu, v gledališču / usklajeno igranje nogometne reprezentance / navduševati se za igranje taroka
b) iz sobe se je slišalo igranje na klavir; petje in igranje / spoznati tehniko igranja na glasbilo, godalo
c) veselo igranje in razgrajanje otrok / prostor, soba za igranje / to delo je le igranje
SSKJ²
igráti -ám nedov. (á ȃ)
1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli
b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev
2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino; poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir
3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej; danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala
4. biti dejaven v določeni
a) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok; igrati šah / igrati za denar
b) igri za denar: igrati športno stavo; redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra
5. ukvarjati se, navadno poklicno
a) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let; že dolgo igra v mestnem gledališču; zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi
b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro
6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala; v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo
7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje
a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale; od napora so mu igrale žile na sencih
b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena
8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz; prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh
// biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah
● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene
♦ glasb. igrati forte, piano; igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno
    igráti se 
    1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem
    // preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice
    // ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem
    2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi
    3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj
    // biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče
    ●     evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav
    igráje 
    1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico
    2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo
    igrajóč -a -e:
    odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke
    igrán -a -o:
    kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana
    ♦     film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
igràv -áva -o prid. (ȁ á)
igriv: igravi in razposajeni otroci; zmerom je vesel in igrav / igravo valovanje morja
SSKJ²
igrávost -i ž (á)
igrivost: občudoval je njegovo igravost / igravost valov
SSKJ²
ígrc -a m (ȋ)
star. godec, muzikant: potujoči igrc
SSKJ²
ígrica -e ž (ȋ)
manjšalnica od igra: otroka je naučil različnih igric / v šoli pripravljajo igrico / igrati igrice / zabavna lutkovna igrica / računalniška igrica igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
SSKJ²
ígričar -ja m (ȋ)
kdor (rad) igra igre, računalniške igrice: izdelek je namenjen zahtevnejšim igričarjem; predani, zagrizeni igričarji; računalnik za igričarje
SSKJ²
ígričarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na igričarje, igre ali računalniške igrice: igričarski računalnik; igričarska miška, tipkovnica; igričarska revija, industrija; igričarsko tekmovanje
SSKJ²
igríšče -a s (í)
prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče
SSKJ²
igríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica
SSKJ²
igríški -a -o (ȋ)
pridevnik od igrišče: igriške priprave
SSKJ²
igrív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr.
1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti
2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni
3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti
    igrívo prisl.:
    voda se je igrivo pretakala po kamenju
SSKJ²
igrívost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost
SSKJ²
igrokàz -áza m (ȁ á)
zastar. (gledališka) igra, drama: napisati, uprizoriti igrokaz / gledati igrokaz
SSKJ²
igrotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka različnih iger, igrač: v igroteki imajo več kot štiri tisoč iger
// urejen prostor za hranjenje, izposojo različnih iger, igrač: v knjižnici so odprli igroteko
SSKJ²
ígrski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger
SSKJ²
íguman -a m (ȋ)
v Pravoslavni cerkvi predstojnik samostana: postavili so ga za igumana
SSKJ²
igvanodón in igvanodónt -a m (ọ̑)
pal. velik rastlinojedi dinozaver s koničastima palcema za obrambo in dvonožno ali štirinožno hojo: čreda igvanodonov; fosili igvanodona
SSKJ²
ìh medm. (ȉ)
izraža zavrnitev, nejevoljo: ih, ti vražji otroci; ih no, tako ostra si!
SSKJ²
íhaha1 -- m (ȋ)
šalj. konj: sosedovi so zaklali ihaha / malokdaj jedo meso, pa še takrat navadno ihaha konjsko meso
SSKJ²
íhaha2 medm. (ȋ)
posnema glas konja: ihaha, rezgeta konj
SSKJ²
ihnévmon -a m (ẹ̑)
zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
íhta -e ž (ī)
1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede
2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči
3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo
4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
SSKJ²
íhtast -a -o prid.(ī)
ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje
    íhtasto prisl.:
    vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla
SSKJ²
íhtati -am nedov. (ī)
nar. zahodno hlipati: še vedno je stal v kotu in ihtal
SSKJ²
íhtav -a -o prid. (ī)
ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava
// ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost
    íhtavo prisl.:
    ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo
SSKJ²
íhtavec -vca m (ī)
ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec
SSKJ²
íhtavost -i ž (ī)
lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu
SSKJ²
íhten -tna -o prid. (ī)
star. ihtav: ta otrok je ihten
SSKJ²
ihtênje -a s (é)
glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje
SSKJ²
ihtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok
// knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti
● knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril
    ihté :
    ihte govoriti
    ihtèč -éča -e:
    ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila
SSKJ²
ihtiól -a m (ọ̑)
farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol
SSKJ²
ihtiólen -lna -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolno mazilo
SSKJ²
ihtiológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec: priznani, znani ihtiolog; biolog, potapljač in ihtiolog
SSKJ²
ihtiologíja -e ž (ȋ)
veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji
SSKJ²
ihtiólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo
SSKJ²
ihtióza -e ž (ọ̑)
med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža:
SSKJ²
ihtiozáver -vra m (á)
pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra
SSKJ²
íhtiti se -im se nedov. (í ī)
star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti
SSKJ²
ihtív -a -o prid.(ī í)
ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva
    ihtívo prisl.:
    ihtivo se ga je oklepala
SSKJ²
ihtívost -i ž (í)
ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost
SSKJ²
ihtljáj -a m (ȃ)
knjiž. kratek, sunkovit glas: globok ihtljaj se mu je izvil iz prsi / ihtljaj ji je pretrgal besedo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ihtljív -a -o prid. (ī í)
ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati
SSKJ²
ijékavec -vca m (ẹ̄)
jezikosl. kdor govori ijekavščino: ekavci in ijekavci
SSKJ²
ijékavski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje
SSKJ²
ijékavščina -e ž (ẹ̄)
jezikosl. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat: ekavci in ijekavci
SSKJ²
íjevski -a -o prid. (ī)
jezikosl. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev
SSKJ²
íkanje -a s (ī)
jezikosl. izgovarjanje glasu i namesto e: ikanje v rovtarskih govorih; akanje, ukanje in ikanje
SSKJ²
íkavec -vca m (ī)
jezikosl. kdor govori ikavščino:
SSKJ²
íkavski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje
SSKJ²
íkavščina -e ž (ī)
jezikosl. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat:
SSKJ²
ikebána -e ž (ȃ)
skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano
// tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane
SSKJ²
ikóna -e ž (ọ̑)
1. v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice
2. s prilastkom predstavnik določenega področja popularne kulture, ki je širše znan in visoko cenjen: modna ikona; ameriške pop ikone; velja za ikono slovenskega športa
3. rač. grafični lik, sličica na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira: klikniti ikono; z ikonami in imeni pod njimi je označena pot do izbrane datoteke; ikona datoteke, mape, programa; bližnjice in ikone na namizju
SSKJ²
ikonobórec -rca m (ọ̑)
zgod. ikonoklast
SSKJ²
ikonobórstvo -a s (ọ̑)
zgod. ikonoklazem
SSKJ²
ikonografíja -e ž (ȋ)
um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji
// veda o tem:
SSKJ²
ikonográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov
    ikonográfsko prisl.:
    slika je ikonografsko zanimiva
SSKJ²
ikonoklást -a m (ȃ)
zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni
SSKJ²
ikonoklástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi
SSKJ²
ikonoklázem -zma m (ā)
zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem
SSKJ²
ikonopísec -sca m (ȋ)
um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci
SSKJ²
ikonoskóp tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ikonostás -a m (ȃ)
v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas
SSKJ²
ikónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo
SSKJ²
ikozaéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec: površina ikozaedra
SSKJ²
íkra -e ž (í)
1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki
2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami
SSKJ²
íkrast -a -o prid. (í)
ikrav: ikrasto meso
♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram
SSKJ²
íkrav -a -o prid. (í)
ki ima ikre: jesti ikravo meso / ikrave ribe
SSKJ²
íkravost -i ž (í)
lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa
SSKJ²
ikríti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. drstiti se: postrvi se ikrijo
SSKJ²
íkrn -a -o prid. (ȋ)
ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč
SSKJ²
íkrnica -e ž (ȋ)
rib. ribja samica: mladice in ikrnice
SSKJ²
íks -- v prid. rabi (ȋ) ekspr.
1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril
// pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: ta znanka ni bila kar neka iks ženska
2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x
SSKJ²
íksast -a -o prid. (ȋ)
ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov
♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami
SSKJ²
íkskrat prisl. (ȋ)
ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že ikskrat razložil
SSKJ²
ikt gl. iktus
SSKJ²
íkterus -a m (ȋ)
med. zlatenica: imeti ikterus
SSKJ²
íktičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje
SSKJ²
íktus in íkt -a m (ȋ)
jezikosl. naglašeno mesto v metričnem vzorcu: iktus na koncu verza
SSKJ²
íl -a m (ī í)
star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il
SSKJ²
ìlegála -e ž (ȉ-ȃ)
organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci
// navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. organizacija je bila v ilegali ilegalna
SSKJ²
ìlegálec -lca m (ȉ-ȃ)
kdor je v ilegali: njen dom je postal zatočišče ilegalcev; begunci in ilegalci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ìlegálen -lna -o prid.(ȉ-ȃ)
1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje
2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen
    ìlegálno prisl.:
    kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
SSKJ²
ìlegálka -e ž (ȉ-ȃ)
ženska, ki je v ilegali: v hiši so skrivali ilegalko
SSKJ²
ìlegálnost -i ž (ȉ-ȃ)
lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali
SSKJ²
ìlegitímen -mna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada
SSKJ²
íleus -a m (ȋ)
med. delna ali popolna neprehodnost črevesa: ugotoviti vzrok ileusa
SSKJ²
ílindénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903:
SSKJ²
ilírec -rca m (ȋ)
pristaš ilirizma: navdušen ilirec
SSKJ²
ilirízem -zma m (ī)
v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvaškem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvaški ilirizem
SSKJ²
ilírski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik
2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena
♦ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
SSKJ²
ilírstvo -a s (ȋ)
zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva
SSKJ²
ilírščina -e ž (ȋ)
ilirski jezik: Prešeren je odklonil ilirščino
SSKJ²
iljúšin -a m (ȗ)
rusko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom
SSKJ²
ilmenít -a m (ȋ)
min. temno rjava rudnina železov titanat:
SSKJ²
ílnat -a -o prid. (ȋ)
ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja
SSKJ²
ílo -a s (í)
star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila
SSKJ²
ílov -a -o prid. (í)
star. ilovnat: ilova prst, zemlja
SSKJ²
ilovák -a m (á)
nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka
SSKJ²
íloven -vna -o prid. (í)
star. ilovnat: ilovne njive
SSKJ²
ílovica -e ž (í)
težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino
SSKJ²
ílovičast -a -o prid. (í)
star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ílovičen -čna -o prid. (í)
zastar. ilovnat: ilovična zemlja
SSKJ²
ílovičnica -e ž (í)
voda na ilovnatem svetu: ilovičnica na polju se je posušila
SSKJ²
ílovina in ilovína -e ž (í; í)
zastar. ilovica: kopati ilovino
SSKJ²
ilovíšče in ílovišče -a s (í; í)
kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: vaško ilovišče
SSKJ²
ílovka -e ž (í)
1. nar. ilovica: rjava, vlažna ilovka / kopati ilovko
2. knjiž., ekspr. koča iz ilovice: sedeli so na kamnih pred svojimi ilovkami
SSKJ²
ílovnat -a -o prid. (í)
1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja
2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve
    ílovnato prisl.:
    ilovnato rumen
SSKJ²
ílovnica -e ž (í)
kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: delati v ilovnici
SSKJ²
ilovnjáča -e ž (á)
knjiž., ekspr. koča iz ilovice: stopiti v ilovnjačo
SSKJ²
iluminácija -e ž (á)
1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo
// razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic
2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov
SSKJ²
iluminát -a m (ȃ)
knjiž. razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat
♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju
SSKJ²
iluminátor -ja m (ȃ)
um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija
♦ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja
SSKJ²
iluminatóren -rna -o prid. (ọ̑)
um. iluminatorski: iluminatorni okras listine
SSKJ²
iluminátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost
SSKJ²
iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto
2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks
    iluminíran -a -o:
    iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano
SSKJ²
ilustrácija -e ž (á)
1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije
// ilustrirana revija: brala je stare ilustracije
2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig
3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski – samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo
SSKJ²
ilustracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek
♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij
SSKJ²
ilustratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ilustracijo:
a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje
b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo
// značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni
♦ jezikosl. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe
    ilustratívno prisl.:
    ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša
SSKJ²
ilustratívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost ilustrativnega: trudil se je za ilustrativnost svojega govora / pretirana ilustrativnost skladbe
SSKJ²
ilustrátor -ja m (ȃ)
kdor ilustrira: knjižni ilustrator; ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar / pisatelj je literarni ilustrator preteklosti
SSKJ²
ilustrátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki ilustrira: dela pri založbi kot ilustratorka; ilustratorka otroških knjig
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ilustrátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ilustratorje: ilustratorsko delo
SSKJ²
ilustrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral
2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi
    ilustríran -a -o:
    knjiga je bogato ilustrirana / ilustrirani časopis, tednik; ilustrirana revija revija z mnogimi ilustracijami in slikami, ki jih pogosto pojasnjuje le kratko besedilo
SSKJ²
iluzíja -e ž (ȋ)
predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara: to spoznanje mu ni dovoljevalo nobene iluzije; sanje in iluzije mladih; moč iluzije / ni mi hotel vzbujati iluzij; ekspr.: vse je samo iluzija; vdajati se iluzijam / ekspr. živeti v iluzijah
● ekspr. ne delaj si iluzij o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je
// knjiž., navadno z rodilnikom kar daje videz, vtis resničnosti: nastala je iluzija gibanja; umetnik je ustvaril iluzijo globine, prostora / iluzija resničnosti, sreče
SSKJ²
iluzíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov
SSKJ²
iluzionáren -rna -o prid. (ȃ)
iluzijski: iluzionarna predstava
SSKJ²
iluzioníst -a m (ȋ)
1. kdor se vdaja iluzijam: bil je nepopravljiv iluzionist
2. kdor zna z izredno spretnostjo uporabljati tehnične pripomočke za prikazovanje raznih trikov: žonglerji in iluzionisti
3. predstavnik iluzionizma: baročni slikar iluzionist / razvil se je v iluzionista
SSKJ²
iluzionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo
SSKJ²
iluzionízem -zma m (ī)
1. knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki se vdaja iluzijam: iluzionizem mladih boemov
2. um. umetnostna smer, ki si prizadeva ustvariti prostorski videz: mojstri iluzionizma
♦ filoz. subjektivni idealistični nauk, da je svet samo človeška predstava in iluzija; Schopenhauerjev iluzionizem
SSKJ²
iluzóren -rna -o prid. (ọ̑)
1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten: takšni načrti so popolnoma iluzorni; zvečanje plač je iluzorno
2. nanašajoč se na iluzijo: iluzorni obstoj stvari
    iluzórno prisl.:
    v povedni rabi iluzorno bi bilo misliti kaj takega
SSKJ²
iluzórnost -i ž (ọ̑)
nav. ekspr. lastnost, značilnost iluzornega: iluzornost načrtov je očitna / iluzornost prepričanja o lastni pomembnosti
SSKJ²
im... predpona gl. in...2
SSKJ²
image gl. imidž
SSKJ²
imaginácija -e ž (á)
knjiž. domišljija, fantazija: spodbujati imaginacijo; to je sad pisateljeve imaginacije / umetniška, znanstvena imaginacija / ekspr. v tem primeru gre za čisto imaginacijo
SSKJ²
imagináren -rna -o prid. (ȃ)
ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni
// ekspr. nedoločen2, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna
♦ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je –1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število
SSKJ²
imaginárnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost imaginarnega: imaginarnost oseb v romanu / režiser je v drami poudaril imaginarnost
SSKJ²
imaginatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava
SSKJ²
imaginíst -a m (ȋ)
predstavnik imaginizma: futuristi, simbolisti in imaginisti / ruski imaginisti
SSKJ²
imaginízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma
SSKJ²
imagízem -zma m (ī)
lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: simbolizem in imagizem
SSKJ²
imágo -a m (ȃ)
zool. žuželka na zadnji razvojni stopnji; razvita, odrasla žuželka: imago je pogosto krilat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
imagologíja -e ž (ȋ)
veda, ki v književnosti proučuje podobe tujega in samopodobe: literarnozgodovinska študija s področja imagologije
// ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: imagologija zgodbe o uspehu
SSKJ²
imám tudi imán -a m (ȃ) v muslimanskem okolju
1. nekdaj naslov za vladarja: vrsta imamov, ki so sledili Mohamedu / jemenski imam
2. kdor vodi skupno molitev: izbrati imama
// duhovnik: smrt starega imama
3. naslov pomembnega učenjaka:
SSKJ²
imanénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: logika imanence zgodovinskega gibanja / upoštevati načelo estetske imanence
SSKJ²
imanénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.
1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države
// z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi
2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika
♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
SSKJ²
imanentízem -zma m (ī)
1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti: fizikalizem in imanentizem
2. knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: imanentizem sveta
SSKJ²
imanéntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: spoznati imanentnost filmskega ustvarjanja
SSKJ²
ìmateriálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. nematerialen: imaterialna škoda
SSKJ²
imatrikulácija -e ž (á)
adm. vpis v matično knjigo ali na univerzo: potrdilo o imatrikulaciji
SSKJ²
imatrikulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na imatrikulacijo: imatrikulacijsko potrdilo / imatrikulacijska taksa
SSKJ²
imatrikulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
adm. vpisati v matično knjigo ali na univerzo:
SSKJ²
imbecíl -a m (ȋ)
1. slabš. omejen, neumen človek: nesposoben imbecil / kot psovka ti imbecil nerazgledani
2. med., nekdaj imbecilen človek: imbecili in idioti
SSKJ²
imbecílen -lna -o prid. (ȋ)
1. slabš. omejen, neumen: imbecilne strankarske parole
2. med., nekdaj hujše duševno nerazvit: imbecilen človek, otrok
SSKJ²
imbecílnost -i ž (ȋ)
1. slabš. lastnost, značilnost imbecilnega: imbecilnost sodbe
// omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: večje imbecilnosti že dolgo ni bilo videti
2. med., nekdaj hujša stopnja duševne nerazvitosti: imbecilnost in debilnost
SSKJ²
imé -na s (ẹ̑)
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime
b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica
c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda
2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral
4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav
SSKJ²
imejítelj -a m (ȋ)
zastar. imetnik: imejitelj odlikovanja
SSKJ²
imeník -a m (í)
1. seznam imen, navadno abecedni: sestaviti imenik / vpisati koga v imenik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi; volilni imenik seznam volilnih upravičencev
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu: ustvariti glavni imenik; sistemski, uporabniški imenik / imenik datotek
SSKJ²
imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī)
1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
    imenítno 
    1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
    2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik »Naši so zmagali!« »Imenitno!«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
SSKJ²
imenítiti se -im se nedov. (í ȋ)
knjiž. hvaliti se, bahati se: imenitil se je pred njimi s svojo novo obleko
SSKJ²
imenítnež -a m (ȋ)
imenitnik: naš gost je imenitnež
SSKJ²
imenítnica -e ž (ȋ)
ekspr. ugledna, veljavna ženska: vzgajali so jo v imenitnico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
imenítnik -a m (ȋ)
1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta
2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha
SSKJ²
imenítniški -a -o prid. (ȋ)
ekspr. značilen za imenitnike: gledal je nanje z imenitniško prezirljivostjo / imenitniške besede
SSKJ²
imenítništvo -a s (ȋ)
knjiž. plemstvo, gospoda: bojarji in drugo imenitništvo
SSKJ²
imenítnost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. lastnost, značilnost imenitnega: imenitnost človeka / imenitnost obleke / poudarjati, razkazovati svojo imenitnost / občudovati imenitnost pesnikovega jezika / zastar. nekaterim stvarem je pripisoval preveliko imenitnost pomembnost / pooseb. naša imenitnost še ni večerjala
2. zastar. znamenitost, zanimivost: ogledovati si imenitnosti mesta
SSKJ²
imenják -a m (á)
soimenjak: čeprav sta imenjaka, se ne poznata
SSKJ²
imênje in iménje -a s (é; ẹ̑)
zastar. premoženje, imetje: prepustil mu je svoje imenje
SSKJ²
iménoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. z imenom, po imenu: nasprotnikov imenoma ne navaja
SSKJ²
imenoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za imenoslovje: imenoslovci še ne vedo natančno, od kod priimek enega od njenih prednikov
SSKJ²
imenoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na imenoslovje: imenoslovna razprava / imenoslovni problemi
SSKJ²
imenoslôvje -a s (ȏ)
veda o (lastnih) imenih: ukvarjati se z imenoslovjem
// terminologija, nomenklatura: rastlinsko imenoslovje
SSKJ²
imenoslôvka -e ž (ȏ)
strokovnjakinja za imenoslovje: delavnico bo vodila izkušena slovenska imenoslovka
SSKJ²
imenotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
jezikosl. ki (lahko) tvori (lastna) imena: imenotvorni formant
SSKJ²
imenoválec -lca [imenovalca in imenovau̯ca] m (ȃ)
1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom
2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec
● publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju
SSKJ²
imenoválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika
SSKJ²
imenoválniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena
SSKJ²
imenovánje -a s (ȃ)
glagolnik od imenovati: imenovanje članov odbora; imenovanje komisij za ureditev prometa; vesel je bil imenovanja v glavni odbor / odločba o imenovanju / imenovanje je dobil z ministrstva / star. grad ne zasluži tega imenovanja imena
SSKJ²
imenováti -újem dov. (á ȗ)
1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je
// našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu
2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval
3. izbrati, nameniti za kaj: imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti
4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo
● ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
    imenováti se nedov.
    1. imeti ime: hrib pred nami se imenuje Golovec; otrok se imenuje Tomaž / ulica se imenuje po narodnem heroju
    2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža istost, identičnost: ta ptič se imenuje vrabec; gibanje zračnih plasti se imenuje veter; komedija, ki jo imenujemo življenje
    imenován -a -o:
    noče biti imenovan; v komisijo je bil imenovan še en kandidat; publ. iz imenovanega kraja je prišlo veliko ljudi tega, tistega; novo imenovani načelnik novoimenovani / pri omejitvi, negotovosti v izjavi obdobje tako imenovane [t. i.] strateške omejitve
    ♦     mat. imenovano število količina, ki se izrazi z mersko enoto; sam.: imenovani je hitro vstal
SSKJ²
iménski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ime: zbrati imenske podatke / imenska označitev predmeta / imenski seznam
2. jezikosl. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: ti glagoli so imenski / imenska končnica; imenska sklanjatev sklanjatev samostalnika in taka sklanjatev pridevnika
♦ biblio. imensko kazalo seznam v knjigi obravnavanih imen z navedbo strani; strojn. imenska mera mera, izražena s številom, ki označuje velikost izdelka; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost
SSKJ²
iménstvo -a s (ẹ̑)
knjiž. terminologija, nomenklatura: pravno imenstvo; imenstvo kemijskih prvin
SSKJ²
imerzíja -e ž (ȋ)
1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava: mikroskopiranje z imerzijo
2. astron. začetek zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
imétek -tka m (ẹ̑)
star. premoženje, imetje: zapravil je svoj imetek; velik imetek
SSKJ²
iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam)
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
5. z oslabljenim pomenom izraža
a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo
7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav
b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti
11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu
12. pog. gojiti, rediti1: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati
17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
    iméti se pog., s prislovnim določilom
    izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi / kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
    imáje star.:
    nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
    imajóč -a -e star.:
    imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
SSKJ²
imétje -a s (ẹ̑)
1. premoženje: vse imetje je zapustil sinu; skromno, veliko imetje / osebno imetje / evfem. prilastil si je tuje imetje
♦ pravn. imetje in lastnina
2. zastar. posestvo, zemljišče: kralj mu je podaril velika imetja / živel je na svojem podeželskem imetju
SSKJ²
imétnica -e ž (ẹ̑)
ženska ali država, ustanova, ki kaj ima: imetnica delnic; imetnica odlikovanja / imetnica deležev prevzete družbe / imetnica stanovanjske pravice
SSKJ²
imétnik -a m (ẹ̑)
kdor kaj ima: imetnik denarja; imetnik izžrebane srečke / imetnik odlikovanja / lastniki in imetniki / imetnik stanovanjske pravice
SSKJ²
ímidž -a tudi image imagea [ímidž-] m (ȋ)
pog. videz, zunanja podoba, ustvarjena zlasti z načinom oblačenja, vedenja: skrbeti za svoj imidž
SSKJ²
imigrácija -e ž (á)
knjiž. priseljevanje: nekatere države omejujejo imigracijo / imigracija delavcev v industrijsko razvite države
SSKJ²
imigránt -a m (ā á)
knjiž. priseljenec: število imigrantov v Ameriki se je povečalo
SSKJ²
imigrántski -a -o prid. (ā)
knjiž. priseljenski: imigrantski problemi
SSKJ²
imigrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. priseliti se: že njegov oče je imigriral v Kanado
SSKJ²
iminénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. neposreden, bližnji2: iminentna nevarnost
SSKJ²
imisíja -e ž (ȋ)
vnašanje onesnaženih snovi v okolje, zlasti v ozračje: analiza, meritve imisij; zmanjševanje imisij
SSKJ²
imisíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na imisijo: imisijska koncentracija / mejna, opozorilna imisijska vrednost
SSKJ²
imitácija -e ž (á)
1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov; imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije
2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije
♦ glasb. posnemanje glasbenega motiva
SSKJ²
imitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na imitacijo: zapustila je le nekaj imitacijskega nakita / imitacijska spretnost
SSKJ²
imitatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na imitacijo: imitativni izdelki / njegovo sprejemanje znanja ni samo imitativno, pač pa tudi ustvarjalno / imitativna umetnost
SSKJ²
imitátor -ja m (ȃ)
1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega vzornika / imitator živalskih glasov / slabš. epigoni in literarni imitatorji
2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin
SSKJ²
imitátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalka, oponašalka: imitatorka slavne pevke; voditeljica in imitatorka; nastopila je kot imitatorka
SSKJ²
imitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imitatorje: opravljati imitatorsko delo; imitatorske sposobnosti / razlika med imitatorsko in originalno poezijo
SSKJ²
imitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od imitirati: imitiranje usnja ni težavno / imitiranje slavnega vzornika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
imitírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati: imitirati mahagoni / obnavljal je kipe in imitiral stare slike / to blago imitira irhovino
2. knjiž. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemati, oponašati: imitirati koga v vedenju / imitiral je ptičje petje
    imitíran -a -o:
    imitiran marmor; imitirano usnje
SSKJ²
ìmobílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. nepremičen, nepremakljiv: po nesreči je bil dalj časa imobilen / imobilen bolnik
SSKJ²
imobiliáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. nepremičninski: imobiliarno imetje
SSKJ²
imobílije -lij ž mn. (í ȋ)
knjiž. nepremičnina: prodal je mobilije in imobilije
SSKJ²
imobilizácija -e ž (á)
glagolnik od imobilizirati: imobilizacija zlomljene roke / imobilizacija in prevoz ponesrečenca
SSKJ²
imobilízem -zma m (ī)
publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije
SSKJ²
imobilizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. napraviti negibljivo, nepremakljivo: imobilizirati (zlomljeno) roko; pren., knjiž. imobilizirati zavest
♦ ekon. imobilizirati kapital napraviti kapital nelikviden
SSKJ²
ìmobílnost -i ž (ȉ-ȋ)
med. negibljivost, nepremakljivost: imobilnost roke
SSKJ²
ìmorálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek
SSKJ²
ìmoralíst -a m (ȉ-ȋ)
knjiž. kdor ne priznava, se ne drži moralnih načel: nihilisti in imoralisti
SSKJ²
ìmoralízem -zma m (ȉ-ī)
knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe
SSKJ²
ìmorálnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. lastnost imoralnega človeka: njegova znana imoralnost
SSKJ²
imortéla -e ž (ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel
SSKJ²
imovína -e ž (í)
knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last
SSKJ²
imovínski -a -o prid. (ȋ)
star. premoženjski: velika imovinska škoda / ugotoviti imovinsko stanje
SSKJ²
imovít -a -o prid., imovítejši (ȋ)
star. bogat, premožen: imovit kmet; bil je sin imovitih staršev
SSKJ²
impála -e ž (ȃ)
zool. gazela s temnimi lisami po hrbtu, stegnih, nad zadnjimi parklji, Aepyceros melampus: čreda impal
SSKJ²
impeachment in impíčment -a [impíčment] m (ȋ)
zlasti v ameriškem okolju postopek odstavitve, odpoklica funkcionarja zaradi očitkov, dvomov o ustreznosti njegovega dela: za impeachment so potrebovali dve tretjini glasov
SSKJ²
impedánca -e ž (ȃ)
elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu:
SSKJ²
ímperativ -a m (ȋ)
1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast
// nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati
2. jezikosl. velelni naklon: stavek v imperativu
// glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik: uporabiti imperativ
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ímperativen in imperatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ)
nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalno
♦ jezikosl. imperativni stavek velelni stavek
    ímperativno in imperatívno prisl.:
    še podatke je treba imperativno zahtevati
SSKJ²
ímperativnost in imperatívnost -i ž (ȋ; ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost imperativnega: imperativnost samoobrambe / razne oblike imperativnosti ukazovalnosti
SSKJ²
imperátor -ja m (ȃ)
nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator
// zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej:
SSKJ²
imperátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje
SSKJ²
ímperfekt -a m (ȋ)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt
SSKJ²
ímperfektiven in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ)
jezikosl. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen1: imperfektivni glagoli
SSKJ²
imperiál -a m (ȃ)
1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji
2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom
SSKJ²
imperiálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
SSKJ²
imperialíst -a m (ȋ)
nav. ekspr. kdor uresničuje, širi politiko imperializma: ameriški, nemški imperialisti; pren. kulturni imperialisti
SSKJ²
imperialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne
SSKJ²
imperialízem -zma m (ī)
težnja, zlasti močnejših držav, skupnosti, po nadvladi, širjenju svojega vpliva na kakem področju, območju: zahodni kulturni imperializem; država je postala žrtev ekonomskega imperializma / jezikovni imperializem
// nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem; imperializem in kolonializem
// polit., nekdaj razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma
SSKJ²
impêrij -a m (é)
zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij
// v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij
♦ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast
SSKJ²
impêrijski -a -o (é)
pridevnik od imperij: imperijska moč
SSKJ²
ìmpersonálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebne
♦ jezikosl. impersonalna raba brezosebna raba
SSKJ²
impertinénca -e ž (ẹ́)
knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti
SSKJ²
impertinénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž
    impertinéntno prisl.:
    gledal jo je naravnost impertinentno
SSKJ²
impertinéntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti
SSKJ²
impetuóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. naglost, silovitost: njegova impetuoznost se pogosto bliža nevljudnosti
SSKJ²
impičment gl. impeachment
SSKJ²
implantácija -e ž (á)
glagolnik od implantirati: implantacija kovinskega kolčnega sklepa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
implantát -a m (ȃ)
med. kar se implantira: izdelati implantat
SSKJ²
implantírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. vnesti tujo, navadno umetno snov v telo, vsaditi: implantirati kovinski kolčni sklep, srčno zaklopko
SSKJ²
implementácija -e ž (á)
1. dejanje, s katerim kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta, strategije; implementacija konvencije, zakona; rok za implementacijo
2. rač. uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem sistemu: implementacija strežnika
SSKJ²
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: gospodarstvo implementira dosežke znanosti; implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo Evropske unije v Slovenijo
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: implementirati tehnologijo za črpanje nafte
    implementíran -a -o:
    v celoti implementiran tehnični standard; implementirana zakonodaja / implementirana programska oprema regulira potek proizvodnega procesa
SSKJ²
implicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vsebovati, pa ne določno izražati: koeksistenca implicira tudi bolj intenzivne kulturne odnose
    implicíran -a -o:
    vsa ta dejstva so implicirana v avtorjevem pripovedovanju
SSKJ²
implícite prisl. (ȋ)
knjiž. vsebovano, pa ne določno izraženo: avtor eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / v sodbi je implicite zajeto tudi njegovo stališče vključno
SSKJ²
implicíten -tna -o prid. (ȋ)
ki je vsebovan, pa ne določno izražen, sovseben: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko
♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe
    implicítno prisl.:
    implicitno izražena misel
SSKJ²
implikácija -e ž (á)
knjiž. kar je vsebovano, pa ne določno izraženo: razlagati implikacije / skušal se je izogniti političnim implikacijam
♦ filoz. zveza med stavki, ki povezuje odnos med razlogom in posledico
SSKJ²
implozíja tudi implózija -e ž (ȋ; ọ́)
1. eksplozija: prej ali slej bo prišlo do implozije sistema; implozija komunizma razpad in propad / čustvena implozija / informacijska implozija
2. fiz. hitro porušenje votlega telesa zaradi premočnega zunanjega pritiska: implozija podmornice; implozija zvezd / vrtinčna implozija zraka
SSKJ²
implúvij -a m (ú)
pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica: vaze s cvetlicami ob impluviju
SSKJ²
imponderabílije -lij ž mn. (í ȋ)
fiz., nekdaj kar se ne da stehtati: svetlobo in toploto so prištevali k imponderabilijam
// knjiž. nepreračunljive okoliščine, nedoločljivi vplivi: življenje je polno imponderabilij, ki se z besedami ne dajo izraziti
SSKJ²
imponírati -am nedov. (ȋ)
knjiž., navadno z dajalnikom vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja: hotel ji je imponirati; to mu imponira; njegovo vedenje mu prav nič ne imponira; s svojim nastopom je ljudem zelo imponiral / samozavest vselej imponira
    imponirajóč -a -e:
    knjiga je napisana z imponirajočo resnobo
SSKJ²
impórt -a m (ọ̑)
kupovanje blaga v drugi državi; uvoz: omejiti import surovin; import in eksport / import se je povečal količina blaga, kupljenega v drugi državi; pren., ekspr. ta beseda je primer tujega importa v naš jezik
SSKJ²
impórten -tna -o prid. (ọ̑)
uvozen1: importno blago
SSKJ²
importíranec -nca m (ȋ)
slabš. kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja: importiranci in domačini
SSKJ²
importírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kupovati blago v drugi državi; uvažati: importirati avtomobile; pren., ekspr. importirati ideje
    importíran -a -o:
    importirani slog; ta izraz je importiran k nam iz angleščine; importirano blago
SSKJ²
ìmpoténca -e ž (ȉ-ẹ̑)
nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč1: zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca
SSKJ²
ìmpoténten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba
SSKJ²
ìmpoténtnež -a m (ȉ-ẹ̑)
ekspr. impotenten človek: saj nisem kak impotentnež
SSKJ²
ìmpoténtnost -i ž (ȉ-ẹ̑)
lastnost, značilnost impotentnega človeka; spolna nezmožnost, spolna nemoč1: trpeti za impotentnostjo; razlogi, vzroki za impotentnost; zdravila za impotentnost / ekspr. popolna impotentnost nekaterih držav pri reševanju krize
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
impozánten -tna -o prid., impozántnejši (ȃ)
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
SSKJ²
impozántnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost impozantnega: impozantnost stavbe / njegova postava ni brez impozantnosti
SSKJ²
impregnácija -e ž (á)
glagolnik od impregnirati: impregnacija lesa; impregnacija šotorskega platna / impregnacija je dolgo držala
SSKJ²
impregnacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na impregnacijo: uporabljati različna impregnacijska sredstva / impregnacijska metoda
SSKJ²
impregnánt -a m (ā)
teh. sredstvo za impregniranje: žice so zaščitili z impregnantom
SSKJ²
impregníranje -a s (ȋ)
glagolnik od impregnirati: povečati odpornost z impregniranjem; impregniranje tkanin
SSKJ²
impregnírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prepajati s kemičnimi snovmi, da se doseže zaščita, večja odpornost: impregnirati les, papir, tkanino; impregnirati sod za vino / impregnirati proti vlagi
    impregníran -a -o:
    impregnirano šotorsko platno; tkanina je bila impregnirana proti moljem
SSKJ²
impregníren -rna -o prid. (ȋ)
s katerim se impregnira: impregnirno sredstvo / impregnirna naprava
SSKJ²
impregnírnica -e ž (ȋ)
obrat, delavnica za impregniranje: tovarna ima tudi impregnirnico
SSKJ²
impresárij -a m (á)
kdor se poklicno ukvarja z organizacijo javnih nastopov umetnikov, (umetniških) ansamblov: pevka ima sposobnega impresarija / gledališki, operni impresarij; koncertni impresarij
SSKJ²
impresíja -e ž (ȋ)
1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; (čutni) vtis: dogajanje je pustilo pri njem globoko impresijo / zanimive popotne impresije / odšel je pod močno impresijo vsega, kar je videl
2. lit., um. umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje: čudovita barvna impresija / najbolj dragocene so njegove pokrajinske impresije / z zanimanjem je prebral impresije iz Amerike / pesnik impresij
SSKJ²
impresionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, vzbuditi močen (čutni) vtis: njegove slike impresionirajo; ta dežela nas je impresionirala s svojimi naravnimi lepotami / dogodki so ga vidno impresionirali pretresli, presunili / publ. delegacijo so zelo impresionirali uspehi tovarne navdušili, prevzeli
    impresioníran -a -o:
    impresioniran je bil nad vsem, kar se je dogajalo
SSKJ²
impresioníst -a m (ȋ)
predstavnik impresionizma: francoski impresionisti; dela slovenskih impresionistov
SSKJ²
impresionístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na impresionizem: impresionistični slikarji; impresionistično pesništvo / pesniki in pisatelji impresionistične smeri / objavil je moderno impresionistično črtico
    impresionístično prisl.:
    impresionistično občutena pesem
SSKJ²
impresionízem -zma m (ī)
umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma
SSKJ²
impresíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo
SSKJ²
imprésum -a m (ẹ̑)
tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
SSKJ²
imprimátur -ja m (ȃ)
nekdaj pisno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur
♦ rel. pisno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pisna) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne
SSKJ²
imprimé -ja in imprimé -êja [imprimé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tekst. potiskana tkanina iz naravne, umetne svile, navadno za ženske obleke: obleka iz impriméja
SSKJ²
ímpro -- v prid. rabi (ȋ)
nanašajoč se na improvizacijo, improviziranje; improvizacijski: impro liga; impro gledališče; prim. improliga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ímprolíga in ímpro líga -e ž (ȋ-ī)
1. tekmovanje v gledališkem improviziranju: državni prvak improlige
2. navadno s prilastkom skupina, ki se ukvarja z gledališkim improviziranjem: šolska improliga
SSKJ²
impromptu -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ)
1. glasb. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir
2. knjiž. domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje
SSKJ²
improvizácija -e ž (á)
glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo / improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji
// kar je improvizirano: to je ena njegovih improvizacij
SSKJ²
improvizacíjski in improvizácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na improvizacijo, improviziranje: improvizacijska sposobnost / improvizacijska predstava; improvizacijska liga; improvizacijsko gledališče / improvizacijska skupina
SSKJ²
improvizátor -ja m (ȃ)
kdor improvizira: bil je velik umetnik ter izreden improvizator / dober improvizator proslav / ekspr. ni bil sistematičen delavec, ampak le improvizator
SSKJ²
improvizátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki improvizira: zabavale so nas improvizatorke; izjemna, odlična improvizatorka; skladateljica in improvizatorka
SSKJ²
improvizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
SSKJ²
improvizátorstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost improvizatorjev: ne more se otresti improvizatorstva / ta proizvodnja teži k improvizatorstvu
SSKJ²
improvizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
SSKJ²
improvizíranost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost improviziranega: improviziranost akcije
SSKJ²
improvizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral
// narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder
// ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto
    improvizíran -a -o:
    improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano
SSKJ²
impúlz -a m (ȗ)
1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda: mnogi duhovni impulzi so prihajali iz te dežele; pasivno sprejema vse impulze; čakali so še na zadnji politični impulz / za svoje delovanje niso dobili nobenega impulza več; dati naši trgovini nov impulz / z oslabljenim pomenom sproščanje čustvenih impulzov
// težnja, nagon: nepremagljiv impulz ga je gnal stran
2. elektr. kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost, sunek: prekiniti, sprožiti impulz; kratki, močni impulzi; antena sprejema oddane impulze; jakost, pot impulza; trajanje impulza / tokovni, valovni impulz
♦ biol. vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; fiz. produkt nespremenljive količine in časa, sunek
SSKJ²
impúlzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na (električni) impulz: impulzni generator
♦ teh. impulzno varjenje
SSKJ²
impulzíven -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ)
knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor
SSKJ²
impulzívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost impulzivnega človeka: vitalnost se pri njem druži z impulzivnostjo / kljub svoji impulzivnosti se je obvladal
SSKJ²
imputácija -e ž (á)
knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje: v kritikovem delu je preveč subjektivnih imputacij
SSKJ²
imputírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. svojevoljno pripisati, podtakniti: Stritar je Prešernu imputiral vrsto svojih idej
SSKJ²
imún -a -o prid. (ȗ)
1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni
2. knjiž. neobčutljiv, odporen1: imun je za vse negativne vplive / tovarna ne more biti imuna do dogajanja na trgu ravnodušna
SSKJ²
imunitéta -e ž (ẹ̑)
1. pravn. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta
♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti
2. med. imunost: ugotoviti imuniteto
SSKJ²
imunitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na imuniteto: imunitetne pravice poslancev / imunitetna izkaznica / imunitetno ozemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
imunizácija -e ž (á)
glagolnik od imunizirati: obvezna imunizacija prebivalstva / aktivna s cepivom, pasivna imunizacija s serumom
SSKJ²
imunizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na imunizacijo: imunizacijski postopek / imunizacijsko cepljenje
SSKJ²
imunizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. povzročiti odpornost organizma proti določeni okužbi: cepljenje imunizira samo za določen čas; imunizirati s serumom / imunizirati ljudi proti azijski gripi
SSKJ²
imúnoglobulín -a m (ȗ-ȋ) biol.
beljakovina, ki nastane v organizmu kot imunski odgovor ob stiku z neznanim antigenom: človeški organizem proizvaja imunoglobuline; vsebnost imunoglobulinov v mlezivu; zaščita z imunoglobulini
SSKJ²
imunológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za imunologijo: pregled pri imunologu; mikrobiolog in imunolog
SSKJ²
imunologíja -e ž (ȋ)
veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija
SSKJ²
imunolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na imunologijo: imunološki inštitut / imunološka reakcija imunska reakcija
SSKJ²
imúnost -i ž (ȗ)
med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem; umetna imunost nastala s cepljenjem
SSKJ²
imúnoterapíja -e ž (ȗ-ȋ)
med. zdravljenje z aktivnimi ali pasivnimi imunskimi sredstvi: izvajati imunoterapijo; zdravljenje z imunoterapijo
SSKJ²
imúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na imunost ali imunizacijo: imunski serum; imunsko cepivo / imunska reakcija organizma / imunski sistem organi in celice, ki telo varujejo pred boleznimi
SSKJ²
in vez.
I. med členi v stavku
1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve, ali in kdaj naj pride; neprav., med predlogoma, ki se vežeta z različnima sklonoma pred in po uporabi pred uporabo in po njej / ekspr. ti si spletkar in nič drugega
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: rdeče, modre in zelene barve
// ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: takrat smo bili še mladi in razposajeni in zaljubljeni
// ekspr., v zvezi in – in tako – kakor: ni čudno, če sem po takem delu in utrujena in razdražena
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: čast in slava mu; strah in trepet vse okolice; hrušč in trušč; zna brati in pisati; hiša brez oken in vrat / nikdar in nikoli ne bo boljši
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tisoči in tisoči slavijo zmago; trajalo bo leta in leta; dnevi so daljši in daljši; vrača se spet in spet / ti si kruha sit in presit; tam je dolgčas in sam dolgčas / čez in čez; krog in krog
4. za seštevanje, prištevanje: ena in tri je štiri [1 + 3 = 4] / stara je šestnajst let in pol / ekspr. tisoč in več
// navadno okrepljen za dodajanje: lačna je in žejna tudi; pozabil ni nikogar in tudi tebe ne / čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / prodaja fige, rožiče in tako dalje [itd.]; in tako naprej [itn.]
5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje: ta bolezen se pojavlja na rastlinah in celo na živalih; to ne briga nikogar in vas najmanj; pozdrav vsem in posebno tebi
6. navadno v zvezi ta in ta, tak in tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta in ta dan; človek s tako in tako preteklostjo; treba bo še toliko in toliko denarja / gospod ta in ta
7. ekspr., z vejico ali pomišljajem za izražanje nepričakovanega nasprotja: mlad, in tako pokvarjen; jaz – in v pokoj, kaj še / tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč
8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje; večkrat se razjezi, in to ne brez vzroka
● ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; ekspr. prigovarjajo mu, on pa ne in ne trdovratno se upira, noče; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh
II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost: otroci se tiščijo peči in se grejejo; zvonovi zvonijo in sirene tulijo / vrglo ga je v jarek in tam je obležal; prišel je, da bi prevzel blago in organiziral prevoz; popil je in vstal; obrnila je obraz v blazino in (je) zaspala / sin je šel z doma in hči se je omožila v sosednjo vas / vprašal je, kdo je župan in če je doma / s podrednim veznikom vrinjenega stavka se pred in piše vejica nič mu ni odgovorila, in ker je vprašanje ponovil, je samo vzdihnila
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: stopil je k vratom, prisluhnil in potrkal
// nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: to ga grize in peče; pomagaj si, kakor veš in znaš
3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka, navadno okrepljen za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka in spet čaka; trkam in trkam, pa se ne odpre; ni in ni hotel odnehati; pog. otroci zapravljajo, ti pa kar daj, daj in daj kar naprej denarno podpiraj, plačuj; star. po taki družbi se ji bo tožilo in se ji bo
4. za izražanje namena: pojdi in zapri vrata; takoj se vrnem in bova doigrala tisto partijo
5. ekspr., z vejico, navadno okrepljen za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa2: samo tri dni je časa, in jaz sem čisto nepripravljen; ti odhajaš, in jaz ostanem sam
// za izražanje nepričakovanega: obljubil je vse, in potem ni dal nič; ni minilo pol ure, in že se je mračilo
// elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, in še ta težko
6. navadno z vejico za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: lani se je ponesrečila in še zdaj ne hodi; žoga je padla v potok in voda jo je odnesla; ni plačal, in so ga rubili
b) vzročno-sklepalnega razmerja: sonce zahaja in otroci morajo domov; to je zanimiv primer, in prav je, da si ga ogledamo
c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: naj uprizorijo kaj domačega, in gledališče bo polno; odmakni opornik, in vse zgrmi na tla
7. ekspr., navadno okrepljen čeprav, četudi: trden ostani, in naj se svet podre; ne bo ti obveljala, in če se na glavo postaviš; takoj ga je spoznal, in videl ga je samo enkrat
III. za piko ali podpičjem
1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4–7
a) ekspr.: bodite mirni. In nobenega šepetanja; vsakdo mora delati. In to velja tudi zate / v ljudski pripovedi In sirota je zbežala v gozd in je srečala zajčka in ga je pobožala / bibl. In rekel je: Hodi za menoj
b) navadno okrepljen: rad se vozi s kolesom. In vendar mu ne dovolijo
c) policist ga je ustavil. In je moral plačati kazen
2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. In ti; In kako bo letos s tvojim dopustom? / No – in? je vprašal in zazehal
3. za opozoritev na prehod k drugi misli: In še to. Ali ne pogrešate sonca?
4. v členkovni rabi za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: In da se mi kaj takega ne ponovi več; In temu naj bi se reklo vestno delo; ozrl se je. In glej, tudi ona se je obrnila; izgovarja se, da nima denarja. In ti si mu to verjel
SSKJ²
ìn...1 predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ)
za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen
SSKJ²
in...2 predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im...
za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import
SSKJ²
ináčica -e ž (ȃ)
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: primerjati obe inačici pesmi; starejša inačica drame je tudi ohranjena; inačica besede; sliki sta inačici na isto temo; o dogodku je krožilo med ljudmi več inačic / za opravljanje tega giba je več inačic različnih možnosti / v prislovni rabi boj za obstanek se kaže v naravi v najrazličnejših inačicah; v prvotni inačici je pesem obsegala samo tri kitice
SSKJ²
ìnadekváten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: inadekvaten izraz; inadekvatno nadomeščanje podrtih stavb z novimi / inadekvaten odgovor neprimeren, neumesten
♦ biol. inadekvatni dražljaj dražljaj, ki čutnic navadno ne vzdraži
SSKJ²
inák -a -o prid. (ā)
zastar. drugačen, različen: po značaju je precej inak / vprašanje je treba obravnavati tudi z inakih vidikov / ekspr. v takih in inakih mislih mu je pot hitro minila podobnih
    ináko prisl.:
    naj se zgodi tako ali inako
SSKJ²
ináko prisl. (ā)
star., s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi storiti se inako hudo biti, milo se storiti: inako se mi stori, ko vidim, kako se mučijo; ob svidenju se je storilo obema inako
SSKJ²
ìnaktíven -vna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. nedejaven, neaktiven: inaktiven član skupnosti
♦ med. inaktivna tuberkuloza tuberkuloza, ki se ne razvija in že dolgo ne kaže bolezenskih znamenj
SSKJ²
inaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da postane kaj nedejavno, neaktivno: izkazano nezaupanje je sodelavce inaktiviralo
♦ biol. inaktivirati serum, virus
SSKJ²
inavgurácija -e ž (á)
knjiž. izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete
// slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inavgurálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija
SSKJ²
inavgurírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. izročiti, dati kaj pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesno začeti: gledališko sezono so inavgurirali z dramo domačega avtorja / inavgurirati novo koncertno dvorano
// publ. uvesti1, vpeljati: avtor je s svojim delom inavguriral nov način filozofskega mišljenja
    inavguríran -a -o:
    s tem je bila nova smer inavgurirana
SSKJ²
in bianco in in biánko [inbjánko] prisl. (ȃ)
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati in bianco
SSKJ²
incést -a m (ẹ̑)
knjiž. spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma; krvoskrunstvo: očitali so mu incest; vzrok incesta; nagnjenje k incestu
♦ vet. parjenje v najožjem sorodstvu
SSKJ²
incésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na incest; krvoskrunski: roman o incestni ljubezni; incestna čustva
♦ vet. incestna reja
SSKJ²
incestuózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje
SSKJ²
inch gl. inč
SSKJ²
incidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela: sestanek je minil brez incidentov; kongres je zmotil neprijeten incident / ekspr. imel je mučen incident s profesorjem prepir, spor
// prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: na tekmi je prišlo do nenavadnega incidenta / obmejni incident
SSKJ²
incízija in incizíja -e ž (í; ȋ)
med. vrez, rez1: delati, narediti incizijo; poskusna incizija / kožna incizija
SSKJ²
ínč tudi inch -a [ínč] m (ȋ)
angleška in ameriška dolžinska mera, 2,54 cm: nekaj inčev dolga rana; inč ali angleški palec
SSKJ²
ínča -e ž (ȋ)
inč: dolžina je bila označena v inčah
SSKJ²
inčún -a m (ȗ)
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in inčunov
SSKJ²
indantrén -a m (ẹ̑)
kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; v prid. rabi: indantren barvila
SSKJ²
indantrénski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od indantren: indantrenska barva; indantrenska barvila
SSKJ²
ìndecénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
knjiž. nespodoben, neprimeren: indecentno vedenje / indecentna obleka nenavadna, opazna
SSKJ²
ìndecéntnost -i ž (ȉ-ẹ̑)
knjiž. nespodobno, neprimerno vedenje: žalila jih je njegova indecentnost
SSKJ²
ìndefiníten -tna -o prid. (ȉ-ȋ)
jezikosl. nedoločen2: indefinitni zaimek / indefinitna glagolska oblika neosebna glagolska oblika
SSKJ²
ìndeklinábile -a m (ȉ-ȃ)
jezikosl. nesklonljiva, nepregibna beseda:
SSKJ²
índeks -a m (ȋ)
1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati
2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov
3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks
4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov
♦ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov
SSKJ²
indeksácija -e ž (á) ekon.
ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako, da sprememba enega pogojuje spremembe drugega: odpraviti, povečati indeksacijo; indeksacija plač, pokojnin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
índeksen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks
SSKJ²
indeksírati -am dov. in nedov. (ȋ)
rač. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov: indeksirati podatke
    indeksíran -a -o:
    indeksirana spremenljivka
SSKJ²
independentíst -a m (ȋ)
publ. pripadnik gibanja za politično, ozemeljsko neodvisnost, zlasti na Tržaškem: italijanski independentisti
SSKJ²
ìndeterminíran -a -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. nedoločen1, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost
SSKJ²
ìndeterminíranost -i ž (ȉ-ȋ)
knjiž. nedoločenost, neopredeljenost: časovna indeterminiranost dogodka; indeterminiranost pojavov / indeterminiranost zavesti in volje
SSKJ²
ìndeterminíst -a m (ȉ-ȋ)
pristaš indeterminizma: boj med indeterministi in deterministi
SSKJ²
ìndeterminístičen -čna -o prid. (ȉ-í)
nanašajoč se na indeterminizem: indeterministični nauk / indeterministično stališče
SSKJ²
ìndeterminízem -zma m (ȉ-ī)
filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti: pristaš indeterminizma; polemika o determinizmu in indeterminizmu / duhovni indeterminizem
SSKJ²
indíc -a m (ȋ)
nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak1, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj
♦ pravn. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva
SSKJ²
indícija -e ž (í)
nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak1, znamenje: za to ni dokazov, so pa indicije; pričakovati kaj na podlagi indicij
♦ pravn. indic
SSKJ²
indicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako
♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi
    indicíran -a -o:
    indiciran gospodarski razvoj
    ♦     med. indicirani splav umetni splav iz medicinskih razlogov; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama
SSKJ²
indiferénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. indiferentnost: idejna indiferenca je povzročila polovično kritiko; politična indiferenca
SSKJ²
indiferénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla
// ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse
2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten
♦ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
SSKJ²
indiferentíst -a m (ȋ)
knjiž. indiferenten človek: politični indiferentist
SSKJ²
indiferentízem -zma m (ī)
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva
// ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
SSKJ²
indiferéntnež -a m (ẹ̑)
ekspr. indiferenten človek: ni se štel ne za liberalca ne za konservativca, tudi za indiferentneža ne; politični indiferentnež
SSKJ²
indiferéntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila
// ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela
♦ rel. verska indiferentnost
SSKJ²
índigast -a -o prid. (ȋ)
po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje
SSKJ²
indigenát -a m (ȃ)
zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove: dobiti, prejeti indigenat
SSKJ²
indignácija -e ž (á)
knjiž. nejevolja, jeza, užaljenost: kazati nezadovoljstvo in indignacijo / z indignacijo reči, storiti kaj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
indigníran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nejevoljen, jezen, užaljen: zaradi njegovih besed so bili vsi indignirani
    indignírano prisl.:
    indignirano zavrniti koga
SSKJ²
índigo -a m (ȋ)
1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet
♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga
3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; v prid. rabi: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka
SSKJ²
índigov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir
SSKJ²
índigovec -vca m (ȋ)
tropska rastlina s pernatimi listi, iz katere se pridobiva indigo: nasadi indigovca
SSKJ²
índij -a m (í)
kem. redka, mehka kovina srebrno bele barve, element In: ležaji iz indija
SSKJ²
Índija Koromándija Índije Koromándije ž (í, á)
po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: babica jim je pravila o Indiji Koromandiji / ekspr. vsa njena Indija Koromandija se je sesula namišljena, pričakovana sreča
SSKJ²
indijánarica -e ž (ȃ)
literarno delo iz življenja Indijancev: brati indijanarice / predvajati indijanarico
SSKJ²
indijánček -čka m (ȃ)
gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado: naročila si je indijančka
SSKJ²
indijánec -nca m (ȃ)
pri otroški igri kdor predstavlja, posnema Indijance iz pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: nikoli se ni naveličal biti indijanec / otroci se igrajo indijance in kavboje
SSKJ²
indijánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti
2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim
♦ meteor. indijansko poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje
    indijánsko prisl.:
    indijansko rdeča barva
SSKJ²
índijka -e ž (í)
šah. indijska otvoritev: igrati indijko / kraljeva indijka
SSKJ²
índijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž; indijska konoplja konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov
♦ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst bambus; indijska figa opuncija; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo
SSKJ²
índijščina -e ž (í)
indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
SSKJ²
indikácija -e ž (á)
1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja
2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov / o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil
SSKJ²
índikativ -a m (ȋ)
jezikosl. povedni naklon: stavek v indikativu
// glagolska oblika za izražanje tega naklona, povednik: uporabiti indikativ
SSKJ²
índikativen in indikatíven -vna -o (ȋ; ȋ)
pridevnik od indikativ: indikativni stavek
SSKJ²
indikátor -ja m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza
2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji
♦ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
SSKJ²
indikátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata
SSKJ²
indikatrísa -e ž (ȋ)
min. lik, ki kaže stopnjo lastnosti kake snovi v vseh smereh: optična indikatrisa
SSKJ²
indíkcija -e ž (í)
zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem: datirati po indikcijah
// število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu, rimsko število:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ìndirékten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / indirektna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori / lotiti se problema po indirektni poti
♦ biol. indirektna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; jezikosl. indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni govor; indirektni objekt predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; mat. indirektni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; pravn. indirektni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; indirektna volilna pravica pravica voliti po posredniku; šol. indirektni pouk pouk, pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev
    ìndiréktno prisl.:
    indirektno dokazati, priznati, vprašati; s tem je bil indirektno obdolžen
    ♦     jezikosl. indirektno prehodni glagol glagol s predmetom v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku
SSKJ²
ìndiskrecíja -e ž (ȉ-ȋ)
knjiž. indiskretnost: obsojali so njegovo indiskrecijo / zagrešiti indiskrecijo
SSKJ²
ìndiskréten -tna -o prid.(ȉ-ẹ̑)
ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno
    ìndiskrétno prisl.:
    indiskretno namigovati, poročati, pripovedovati
SSKJ²
ìndiskrétnost -i ž (ȉ-ẹ̑)
1. lastnost, značilnost indiskretnega človeka: prizadela ga je njena indiskretnost; nesramna indiskretnost
2. indiskretno dejanje: zagrešil je grdo indiskretnost
SSKJ²
ìndisponíran -a -o prid. (ȉ-ȋ)
ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj, nerazpoložen: tenorist je bil nekoliko indisponiran; za vožnjo je bil tega dne močno indisponiran / tekmovalec je bil indisponiran
● imel je malo vročine in je bil indisponiran se ni dobro počutil
SSKJ²
ìndispozícija -e ž (ȉ-í)
knjiž. nerazpoloženje, slabo počutje: pri včerajšnji predstavi je bila opazna pevčeva trenutna indispozicija
SSKJ²
individuácija -e ž (á)
knjiž. individualizacija: individuacija in totalitarna struktura
♦ filoz. princip individuacije princip, po katerem nastaja posamezno bitje ali stvar
SSKJ²
individuálec -lca m (ȃ)
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: v kriminalnih filmih je nosilec morale suveren individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualist: izrazit individualec
3. zasebnik: individualci in društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: nagrada individualcem za delovno uspešnost
SSKJ²
individuálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje
2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine
3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah
♦ agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica nekdaj zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; pravn. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
    individuálno prisl.:
    individualno delati, presojati, vzgajati; individualno utemeljene potrebe
SSKJ²
individualíst -a m (ȋ)
1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualist je, zato se ne vživi v skupne probleme / slabš. samo nase misli, je izrazit individualist sebičnež, egoist
2. pristaš individualizma: individualisti in kolektivisti
SSKJ²
individualístičen -čna -o prid. (í)
1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje
2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja
SSKJ²
individualístka -e ž (ȋ)
ženska, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: ne more se sprijazniti s tem, ker je individualistka; izjemna, izrazita individualistka / slabš. razvajena individualistka sebičnica, egoistka
SSKJ²
individualizácija -e ž (á)
glagolnik od individualizirati: rešitev te naloge zahteva individualizacijo dela; proces individualizacije / individualizacija vzgoje / individualizacija jezika, vloge / pokazala se je potreba po individualizaciji pouka
♦ pravn. individualizacija kazenskih sankcij odmerjanje kazenskih sankcij po individualnih storilčevih razmerah
SSKJ²
individualízem -zma m (ī)
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem
2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
♦ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
SSKJ²
individualizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od individualizirati: individualiziranje problemov / v individualiziranju jezika je šel nekoliko predaleč / kulturno, narodno individualiziranje
SSKJ²
individualizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest
2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje
// vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog
3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo
♦ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev
    individualizírati se knjiž.
    ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah
    individualizíran -a -o:
    individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane
SSKJ²
individuálnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost individualnega: individualnost njegovega problema terja drugačno rešitev / individualnost umetniškega izražanja, jezika, sloga / narodna individualnost neodvisnost, samostojnost / poudarjati individualnost značajev posebnost
2. knjiž. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik; osebnost: izgubiti, ohraniti svojo individualnost; spoštovati človekovo individualnost; pesniška, umetniška individualnost; svoboda individualnosti
// človek s temi lastnostmi, značilnostmi: on je izrazita, močna individualnost
SSKJ²
indivíduum -dua tudi -a m (ī)
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: kolektiv je sestavljen iz individuov; boriti se za pravice človeka kot individua
2. knjiž. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; človek: v pogovoru sodelujeta vselej vsaj dva individua; miselna prodornost je pri vsakem individuu drugačna
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: visoko moralen individuum; umetniški, vsestransko razviti individui
3. nav. slabš. človek, oseba sploh: ta individuum je kaj vem od kod; s takim individuom se nočem družiti / bil je v seznamu nevarnih individuov
4. knjiž. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: skladno zaokrožena skupina stavbnih individuov
♦ biol. (posamezen) organizem, osebek; filoz. posamezno bitje ali stvar, ki je ni mogoče deliti, ne da bi z delitvijo prenehal njen obstoj
SSKJ²
índoevropeíst -a m (ȋ-ȋ)
strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti
SSKJ²
índoevropeístika -e ž (ȋ-í)
veda o indoevropskih jezikih: razprave iz indoevropeistike / diplomirati iz indoevropeistike in slavistike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
índoevrópski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
jezikosl. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki
SSKJ²
índoevrópščina -e ž (ȋ-ọ̑)
jezikosl. indoevropski prajezik: rekonstrukcija indoevropščine
SSKJ²
índogermaníst -a m (ȋ-ȋ)
jezikosl. indoevropeist
SSKJ²
índogermánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
jezikosl. indoevropski: indogermanski jeziki
SSKJ²
indoktrinácija -e ž (á)
glagolnik od indoktrinirati: intenzivirati politično indoktrinacijo / indoktrinacija mišljenja / biti pod stalno indoktrinacijo pod vplivom določene doktrine, nazora
SSKJ²
indoktrinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
publ. delati, povzročati, da kdo sprejme določeno doktrino, nazor: s propagando indoktrinirati množice / indoktrinirati študente za določene cilje
// sestavljati, oblikovati kaj v doktrino: skušali so indoktrinirati svoje ideje in ideale
    indoktriníran -a -o:
    vsi so bili indoktrinirani s to idejo
SSKJ²
indolénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca
// ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju
SSKJ²
indolénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. malomaren, neprizadeven: indolenten delavec / na anketo so dobili samo nekaj precej indolentnih odgovorov
// ravnodušen, brezbrižen: do literature je bil vedno indolenten / indolenten odnos
♦ med. indolentne otekle bezgavke bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke
SSKJ²
indológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za indologijo: zborovanje evropskih indologov
SSKJ²
indologíja -e ž (ȋ)
veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih: katedra za indologijo
SSKJ²
indonézijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Indonezijce ali Indonezijo: indonezijski jeziki / indonezijski otoki
SSKJ²
indosamènt -ênta m (ȅ é)
fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta
SSKJ²
indosánt -a m (ā á)
fin. kdor indosira:
SSKJ²
indosát -a m (ȃ)
fin. indosatar
SSKJ²
indosatár -ja m (ā)
fin. oseba, na katero se indosira:
SSKJ²
indosírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico
SSKJ²
inducírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. sklepati iz posameznega na splošno: pravilno inducirati / iz nekaterih pojavov inducirati pravila, resnice
// povzročati, vzbujati: dogodki so inducirali poseben razvoj; inducirati čustva
2. elektr. vzbujati električno napetost s spreminjanjem magnetnega pretoka: inducirati napetost v tuljavi
    inducíran -a -o:
    inducirani tok tok, ki ga povzroči inducirana napetost v električnem krogu; inducirana napetost; inducirane spremembe
SSKJ²
indúkcija -e ž (ú)
1. knjiž. sklepanje iz posameznega na splošno: pri pouku uporabljati indukcijo; priti do zaključkov z indukcijo; indukcija in dedukcija
2. elektr. pojav, pri katerem nastane električna napetost zaradi spreminjanja magnetnega pretoka: izkoriščati indukcijo / lastna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; medsebojna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi
♦ mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število
SSKJ²
indukcíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na indukcijo: indukcijski dokaz / indukcijska metoda induktivna metoda / indukcijski motor motor na izmenični električni tok; indukcijski števec števec, ki deluje na izmenični električni tok; indukcijsko segrevanje
SSKJ²
induktíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na indukcijo: induktivni postopek; induktivna metoda; induktivno sklepanje / induktivni padec napetosti; induktivna upornost; induktivno segrevanje indukcijsko segrevanje
    induktívno prisl.:
    induktivno presojati, sklepati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
induktívnost -i ž (ȋ)
fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost
SSKJ²
indúktor -ja m (ú)
elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti: magnetni induktor
SSKJ²
indúlt -a m (ȗ)
pravn., v cerkvenem pravu pravica, ki jo podeli papež posamezniku ali kraju mimo sicer veljavnih predpisov: privilegiji in indulti
SSKJ²
industriálec -lca m (ȃ)
lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrialec
SSKJ²
industriálen -lna -o prid. (ȃ)
star. industrijski: industrialni razvoj / industrialni kraji; industrialna dežela
SSKJ²
industrializácija -e ž (á)
uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem območju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije
// uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja
♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje
SSKJ²
industrialízem -zma m (ī)
ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
SSKJ²
industrializíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti
SSKJ²
industrializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem območju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se je naglo industrializirala / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira
// uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje
    industrializíran -a -o:
    industrializirani kraji; industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo
    ♦     grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli
SSKJ²
industríja -e ž (ȋ)
1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti / industrija zabave dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo; zabavna industrija industrija zabave, zabavništvo
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, vojaška, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa
2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema
♦ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču
SSKJ²
industríjec -jca m (ȋ)
lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrijec; kapital industrijcev
SSKJ²
industríjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na industrijo:
a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
    industríjsko prisl.:
    industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
SSKJ²
inêrcija -e ž (é)
1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost: boriti se proti inerciji; družbena, duhovna inercija
2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost: zakon inercije; pren., knjiž. inercija stare miselnosti; njuna zveza je trajala samo še po zakonu inercije
SSKJ²
inêrten -tna -o prid. (ȇ)
knjiž. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven: inerten človek / inertno stanje / publ. inertna množica
♦ kem. inertni plin plin, ki redko ali sploh kemično ne reagira; inertna atmosfera atmosfera, ki na procese kemično ne vpliva
SSKJ²
inêrtnost -i ž (ȇ)
knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti
SSKJ²
inervácija -e ž (á)
glagolnik od inervirati: inervacija lica, mišice
SSKJ²
inervírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje, oživčevati: inervirati mišico
    inervíran -a -o:
    leva stran lica je pomanjkljivo inervirana
SSKJ²
infámen -mna -o prid. (ȃ)
knjiž. nesramen, brezobziren: infamni ljudje / infamno dejanje, govorjenje, ravnanje / infamna zadeva sramotna, nečastna
    infámno prisl.:
    infamno obrekovati
SSKJ²
infamíja -e ž (ȋ)
knjiž. nesramnost, brezobzirnost: to, kar je naredil včeraj, je infamija / infamija afere je vzbudila med ljudmi veliko ogorčenje sramotnost, nečastnost
SSKJ²
infámnost -i ž (ȃ)
knjiž. nesramnost, brezobzirnost: njegovih infamnosti so imeli že dovolj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
infánt -a m (ā á)
v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljev sin: to se je zgodilo ob rojstvu infanta
SSKJ²
infanteríja -e ž (ȋ)
zastar. pehota: napadla je infanterija; motorizirana infanterija / vojake je služil pri infanteriji
SSKJ²
infanteríjski -a -o prid. (ȋ)
zastar. pehoten: infanterijski boji / infanterijsko orožje
SSKJ²
infanteríst -a m (ȋ)
zastar. vojak pehotne enote; pešak: infanteristi so le počasi napredovali
SSKJ²
infantílen -lna -o prid. (ȋ)
1. knjiž. otročji, nezrel: ta možak je bil precej infantilen; tip infantilne ženske / infantilen in neresen film; infantilno vedenje
2. med. ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvit, zaostal: telesno in duševno infantilen človek / infantilni znaki; infantilna maternica
SSKJ²
infantilízem -zma m (ī)
1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov
2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševni, telesni infantilizem / simptomi infantilizma
SSKJ²
infantílnost -i ž (ȋ)
1. knjiž. otročjost, nezrelost: zelo težko prenašajo njeno infantilnost / infantilnost orisanih likov
2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševna in telesna infantilnost / znaki infantilnosti
SSKJ²
infántinja -e ž (ā)
v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljeva hči: poroka dauphina s špansko infantinjo
SSKJ²
infárkt -a m (ȃ)
med. naglo odmrtje tkiva zaradi zamašitve arterije: dobiti, zdraviti infarkt / pljučni, srčni infarkt
SSKJ²
infékcija -e ž (ẹ́)
vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija
// bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel nevede
♦ med. kapljična infekcija ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; kontaktna infekcija z dotikom; latentna infekcija
SSKJ²
infekcíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.:, pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki
SSKJ²
infekciózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. ki lahko okuži, kužljiv: infekciozen bolnik / infekciozna bolezen, snov
SSKJ²
infekcióznost -i ž (ọ̑)
med. lastnost infekcioznega človeka: bolnika so izolirali zaradi njegove infekcioznosti / infekcioznost snovi
SSKJ²
infektíven -vna -o prid. (ȋ)
med. ki lahko okuži, kužljiv: infektivna ličinka / infektivna bolezen
SSKJ²
infektológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za infekcijske bolezni: bolnika je pregledal tudi infektolog
SSKJ²
inferióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden: med njimi se je čutil inferiornega; imeli so jih za inferiorno generacijo / inferiorni občutek manjvrednostni občutek, občutek manjvrednosti
2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: umetniško inferiorna literatura
SSKJ²
inferiórnost -i ž (ọ̑)
knjiž. manjvrednost: ob njem se je zavedal svoje intelektualne inferiornosti / občutek inferiornosti / šef mu nikoli ni dal čutiti njegove inferiornosti podrejenosti
SSKJ²
infernálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska
SSKJ²
infêrno -a m (ȇ)
knjiž. pekel: v tistem infernu ni bil več odgovoren za svoja dejanja; človeški inferno; inferno taborišč / krvavi inferno vojne
SSKJ²
inficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem, okužiti: inficirati opeklino, rano / vse je inficiral z nahodom; ne dotikaj se me, da se ne inficiraš; inficirati se z nesterilnimi obvezami; pren., ekspr. s svojimi idejami je inficiral tedanje literarno ozračje
    inficíran -a -o:
    inficirana rana; že kot otrok je bil inficiran s tuberkulozo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
infíks -a m (ȋ)
jezikosl. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: infiksi in prefiksi
SSKJ²
infiltrácija -e ž (á)
1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala
♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij
2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva
SSKJ²
infiltracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na infiltracijo: infiltracijska politika
♦ med. infiltracijska anestezija anestezija z vbrizganjem anestetika v tkivo; voj. infiltracijske čete
SSKJ²
infiltrát -a m (ȃ)
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina: neboleč infiltrat / kožni, pljučni infiltrat
// snov, ki prepoji tkivo:
SSKJ²
infiltrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. (prikrito) širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati: infiltrirati sumljive ideje; tuj kapital se je infiltriral v gospodarstvo
♦ voj. sovražne enote se infiltrirajo v ozadje
2. med. prepajati s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltrirati tkivo
    infiltríran -a -o:
    infiltrirane ideje; infiltrirano tkivo
SSKJ²
infiníten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. neomejen, neskončen: časovno in kvantitativno infiniten pojav
SSKJ²
infinitezimálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. zelo majhen, neznaten: s tem aparatom je mogoče meriti tudi infinitezimalne razdalje
♦ mat. infinitezimalni račun račun, ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa
SSKJ²
ínfinitiv -a m (ȋ)
jezikosl. nedoločnik: infinitiv in supin
SSKJ²
ínfinitiven in infinitíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ)
jezikosl. nedoločniški: infinitivne pripone
SSKJ²
inflácija -e ž (á)
1. ekon. upadanje kupne moči denarja: zajeziti inflacijo; nezaustavljiva inflacija; strah pred inflacijo
2. knjiž., s prilastkom čezmerno povečanje ali razširitev česa, navadno na škodo kvalitete: namesto inflacije bi si želeli revalorizacijo pesniške besede; inflacija kulture / ekspr. poštenje, čast, zvestoba so ob splošni inflaciji izgubljali ceno
SSKJ²
inflacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na inflacijo: inflacijski pojavi; inflacijski pritisk na cene; inflacijske posledice / inflacijski dobiček; inflacijske špekulacije / inflacijsko žarišče
    inflacíjsko prisl.:
    inflacijsko pomnožiti denarni obtok
SSKJ²
in flagránti prisl. (ȃ)
pravn. pri opravljanju kaznivega dejanja: zasačiti hudodelca in flagranti; pren., ekspr. ženo in ljubimca je našel in flagranti
SSKJ²
inflatóren -rna -o prid. (ọ̑)
fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja
SSKJ²
influénca -e ž (ẹ̑)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
SSKJ²
influénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na influenco: influenčni znaki / influenčni stroj
SSKJ²
info... ali ínfo... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na informacijo: infocenter in info center; infomat; infotočka in info točka
SSKJ²
infomát -a m (ȃ)
avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: infomati ponujajo informacije o pridobivanju dokumentov; postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov
SSKJ²
informácija -e ž (á)
1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / povratna informacija / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje
// mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij / oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila
2. rač. množica vrednosti, ki jo računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija
3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij
♦ biol. dednostna informacija
SSKJ²
informacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi; informacijska avtocesta omrežje za hiter prenos podatkov; živimo v informacijski dobi; informacijska družba družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času; informacijska infrastruktura infrastruktura za prenos informacij / informacijske rešitve
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajevanje dejavnosti
SSKJ²
ìnformálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. neformalen: informalne poteze umetniškega dela / informalna skupina ljudi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
informánt -a m (ā á)
publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov
SSKJ²
informátik -a m (á)
strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov
SSKJ²
informátika -e ž (á)
rač. obravnavanje podatkov, informacij z računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem:
SSKJ²
informatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje
♦ jezikosl. informativno-normativni slovar
2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki; informativno gradivo / informativni bilten, center, portal, urad; informativna pisarna, služba; uspešna informativna sredstva / informativne cene, izračuni okvirni / pogovor informativnega značaja
    informatívno prisl.:
    informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek
SSKJ²
informatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost informativnega: informativnost tiska / informativnost se je umaknila atraktivnosti
SSKJ²
informatizácija -e ž (á)
glagolnik od informatizirati: informatizacija družbe, državne uprave; informatizacija poslovanja; sredstva za informatizacijo
SSKJ²
informatizíranost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj informatizirano: stopnja informatiziranosti zdravstva je še vedno zelo nizka; informatiziranost javne uprave
SSKJ²
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice, zdravstvo
    informatizíran -a -o:
    informatizirana zbirka podatkov; informatizirana baza; podatki iz informatiziranih evidenc
SSKJ²
informátor -ja m (ȃ)
kdor informira; poročevalec1, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja
SSKJ²
informátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka: prijazna, razgledana informatorka; pren., knjiž. literatura je bila njegova glavna informatorka
SSKJ²
infórmbiró -ja m (ọ̄-ọ̑)
od 1947 do 1955 Informacijski biro komunističnih in delavskih partij: ustanovitev informbiroja / resolucija informbiroja o Jugoslaviji
SSKJ²
infórmbirójevec -vca m (ọ̄-ọ̑)
pristaš politike informbiroja: propaganda informbirojevcev
SSKJ²
infórmbirójevski -a -o prid. (ọ̄-ọ̑)
nanašajoč se na informbirojevce ali informbiro: informbirojevske države / informbirojevska gonja proti Jugoslaviji
SSKJ²
informél -a m (ẹ̑)
um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela
SSKJ²
informíranje -a s (ȋ)
glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih
SSKJ²
informíranost -i ž (ȋ)
knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja
SSKJ²
informírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete
    informírati se 
    dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti
    informíran -a -o:
    o problemu je bil dobro informiran
SSKJ²
ínfotehnologíja -e ž (ȋ-ȋ)
informacijska tehnologija: izobraževanje z infotehnologijo
SSKJ²
ínfotóčka in ínfo tóčka -e ž (ȋ-ọ̑)
kraj, prostor, kjer se dobi informacije, se svetuje: na infotočki bo strokovnjak odgovarjal na vprašanja, pripombe in predloge občanov; turistična infotočka
SSKJ²
ínfra -- v prid. rabi (ȋ)
teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infra grelec; infra peč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ínfra... predpona v sestavljenkah (ȋ)
za izražanje stanja pod običajno mejo, mero: infrardeč; infrazvok, infražarki; infrastruktura
SSKJ²
ínfrardèč -éča -e prid. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́)
fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba
// teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje
♦ fot. infrardeči filter
SSKJ²
ínfrastruktúra -e ž (ȋ-ȗ)
temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: informacijska, telekomunikacijska infrastruktura; vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo
// navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva, športa
♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij
SSKJ²
ínfrastruktúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
nanašajoč se na infrastrukturo: infrastrukturni objekti; infrastrukturna ureditev; infrastrukturno omrežje / infrastrukturni projekti; infrastrukturne naložbe; infrastrukturna opremljenost
SSKJ²
ínfrazvók -a m (ȋ-ọ̑)
fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: območje infrazvoka
SSKJ²
ínfula -e ž (ȋ)
rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula
SSKJ²
infulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
rel. podeliti, priznati pravico za nošenje mitre: infulirati kanonika
    infulíran -a -o:
    infulirani prošt
SSKJ²
infúz -a m (ȗ)
farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo; oparek, poparek: popiti infuz; kamilični infuz
SSKJ²
infúzija in infuzíja -e ž (ú; ȋ)
med. dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo, pod kožo ali v danko: po operaciji je bila potrebna infuzija; zdraviti z infuzijami / podkožna infuzija / dati infuzijo inzulina
// tekočina za tako dajanje:
SSKJ²
infuzórij -a m (ọ́)
nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode
SSKJ²
ingeniózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen / ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden
SSKJ²
ingerénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. vplivanje, poseganje: dopuščati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca
// vloga pri odločanju: na tem področju nima društvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / državni organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence
SSKJ²
íngot -a m (ȋ)
metal. nekoliko koničasta klada za nadaljnjo obdelavo: jekleni, železni ingoti; ingoti iz aluminija; valjanje ingotov
SSKJ²
ingrediénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene
♦ farm. zdravilo z več ingrediencami
SSKJ²
íngver -ja m (ī)
azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja
SSKJ²
íngverjev -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na ingver: ingverjeva aroma / ingverjevo pecivo; ingverjevo pivo zlasti v angleškem okolju brezalkoholna pijača iz žganega sladkorja z dodatkom ingverja
SSKJ²
inhalácija -e ž (á)
med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje; zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije
SSKJ²
inhalacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inhalacijo: inhalacijski aparat / inhalacijska narkoza
SSKJ²
inhalátor -ja m (ȃ)
med. aparat, ki omogoča inhalacijo: na oddelku imajo premalo inhalatorjev / inhalator s kisikom
SSKJ²
inhalíranje -a s (ȋ)
glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inhalírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira
♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape
SSKJ²
inherénca -e ž (ẹ̑)
filoz. neločljiva, nerazdružna povezanost lastnosti z njenim nosilcem: upoštevati inherenco stvari
SSKJ²
inherénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne
SSKJ²
inhibícija -e ž (í)
knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijo
♦ psih. inhibicija čustvovanja, mišljenja
SSKJ²
inhibírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. zavirati1, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje / oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile
    inhibíran -a -o:
    inhibirane sile v gospodarstvu
    ♦     psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok
SSKJ²
inhibítor -ja m (ȋ)
1. farm. snov, ki preprečuje ali zavira določen biokemični proces: učinkoviti naravni inhibitorji rasti bakterij; delovati, učinkovati kot inhibitor / predpisati hormonske inhibitorje; jemanje, uporaba inhibitorjev
// spojina, ki po vezavi na encim prepreči ali upočasni njegovo biološko funkcijo: inhibitorji histaminskih receptorjev
2. kem. snov, ki zmanjša učinkovitost katalizatorjev, fermentov: ti dodatki so inhibitorji, ki preprečujejo korozijo
SSKJ²
iniciácija -e ž (á)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija
2. začetek kake dejavnosti, novega obdobja: intelektualna iniciacija; moralna iniciacija
SSKJ²
iniciácijski tudi iniciacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na iniciacijo: iniciacijski obred, ples / iniciacijski prostor novih gibanj
SSKJ²
iniciála -e ž (ȃ)
inicialka: umetniške iniciale v rokopisih / prstan z inicialami z začetnimi črkami
SSKJ²
iniciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja
2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice
SSKJ²
inicializácija -e ž (á)
1. glagolnik od inicializirati: omogočati inicializacijo; inicializacija strežnika; čas inicializacije
2. seznanjanje koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti, vede, področja z namenom njegove vključitve vanje; uvajanje: inicializacija v nov poklic
SSKJ²
inicializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti kaj v delovanje, tek, zagnati: vodilo se je ob vklopu naprave samodejno inicializiralo; inicializirati generator, modul; inicalizirati modem
SSKJ²
iniciálka -e ž (ȃ)
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov
// nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami
SSKJ²
iniciatíva -e ž (ȋ)
kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke
// prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo; ljudska iniciativa pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo; tako organizirana skupina občanov ali njihov predlog, zahteva / v socializmu razvijati iniciativo ljudskih množic
● pog. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; šah. žarg. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov
♦ pravn. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb
SSKJ²
iniciatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč
♦ šah. iniciativna igra, poteza
// v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora
2. knjiž. podjeten1, iznajdljiv: iniciativen član društva; že takrat je bil zelo iniciativen
    iniciatívno prisl.:
    iniciativno sodelovati
SSKJ²
iniciatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost iniciativnega: ustvarjalna, znanstvena iniciativnost / iniciativnost sodelavcev / knjiž. odbor je v svojem delu pokazal veliko iniciativnost podjetnost, iznajdljivost
SSKJ²
iniciátor -ja m (ȃ)
1. kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj; pobudnik, začetnik: on je bil prvi in glavni iniciator za ustanovitev društva; iniciator novega stila v oblikovanju pohištva
2. kem. inicialno razstrelivo: iniciatorji so zelo občutljivi za udarce
SSKJ²
ínjast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ivnat: injast drevored / injasti lasje
SSKJ²
ínje -a s (ȋ)
knjiž. ivje: inje se je lesketalo v soncu
SSKJ²
injékcija -e ž (ẹ́)
1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami
// tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino
2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma
♦ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
injékcijski in injekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na injekcijo: injekcijska igla / opraviti injekcijska dela na hidrocentrali
SSKJ²
injektíranje -a s (ȋ)
grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu
SSKJ²
injéktor -ja m (ẹ́)
grad. stroj za injiciranje: utrjevati z injektorji
♦ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo, brizgalnik; strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino
SSKJ²
injicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem
SSKJ²
injicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo
2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid
// s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid
    injicíran -a -o:
    injicirani antibiotiki; injicirano pročelje
SSKJ²
injúrija -e ž (ū)
pravn. razžalitev: ugotoviti injurijo / realna injurija z žaljivim ravnanjem, dejanska razžalitev; verbalna injurija z žaljivimi besedami, besedna razžalitev
SSKJ²
inkapsulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. obdati z ovojnico: vezivo inkapsulira bolezensko žarišče; cista se inkapsulira
SSKJ²
inkarnácija -e ž (á)
1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta
// uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena
2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija
SSKJ²
inkarnát -a m (ȃ)
um. obarvanost polti, kože: inkarnat ženskih aktov
SSKJ²
inkarnátka -e ž (ȃ)
bot. detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti; rdeča detelja: posejati inkarnatko
SSKJ²
inkarnírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo
    inkarnírati se 
    uresničiti se, uveljaviti se: nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov
    inkarníran -a -o:
    inkarnirani domisleki; v njem je inkarnirana nova ideja; ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba
SSKJ²
inkasánt -a m (ā á)
uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / nekdaj inkasant za električno energijo, plin
SSKJ²
inkasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino
// dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov evrov
SSKJ²
inkáso -a m (ȃ)
1. fin. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso
// prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso
2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; v prid. rabi: inkaso posli
SSKJ²
inkjet -a [íngdžet] m (ȋ) rač. žarg.
brizgalni tiskalnik, brizgalnik: z inkjetom je natisnil fotografije z izleta; v prid. rabi: inkjet tehnologija brizgalna tehnologija; inkjet tiskalnik brizgalni tiskalnik, brizgalnik
SSKJ²
inklinácija -e ž (á)
1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
SSKJ²
inklinacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od inklinacija: inklinacijska magnetna igla
SSKJ²
inklinírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo
SSKJ²
inkluzíja in inklúzija -e ž (ȋ; ú)
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo
SSKJ²
inkluzíve prisl. (ȋ)
knjiž. vključno, vštevši: za izpit se je treba prijaviti do 26. februarja inkluzive
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inkluzívno prisl. (ȋ)
knjiž. vključno, vštevši: prošnjo je treba oddati inkluzivno do 20. januarja
SSKJ²
inkógnito1 -a m (ọ̑)
pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / potovati, priti v inkognitu inkognito
SSKJ²
inkógnito2 prisl. (ọ̑)
pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito
SSKJ²
ìnkoherénca -e ž (ȉ-ẹ̑)
knjiž. medsebojna nepovezanost, neodvisnost: inkoherenca njegovih misli se kaže v nasprotujočem si pojasnjevanju enakih pojavov
SSKJ²
ìnkoherénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
knjiž. medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov
SSKJ²
ìnkomenzurabílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen
// ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola
SSKJ²
ìnkomenzurabílnost -i ž (ȉ-ȋ)
knjiž. nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov
SSKJ²
ìnkompatibílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije
♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila
SSKJ²
ìnkompatibílnost -i ž (ȉ-ȋ)
knjiž. nezdružljivost: inkompatibilnost javnih funkcij; zaradi inkompatibilnosti obravnavanih problemov kongres ni imel pričakovanega uspeha
♦ farm. inkompatibilnost sestavin zdravila
SSKJ²
ìnkompeténca -e ž (ȉ-ẹ̑)
knjiž. nepristojnost1: opozorili so jih na njihovo inkompetenco v tej zadevi
SSKJ²
ìnkongruénca -e ž (ȉ-ẹ̑)
knjiž. neskladnost, neujemanje: inkongruenca med ceno in vrednostjo
SSKJ²
ìnkongruénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike
SSKJ²
ìnkonsekvénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt
SSKJ²
ìnkontinénca -e ž (ȉ-ẹ̑) med.
nezmožnost zadrževanja seča ali blata: zdravljenje inkontinence; bolnik z inkontinenco / urinska inkontinenca
SSKJ²
inkorporácija -e ž (á)
knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem
SSKJ²
inkorporírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko
    inkorporíran -a -o:
    inkorporirano ozemlje
SSKJ²
ínkovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej
SSKJ²
inkrécija tudi inkrecíja -e ž (ẹ́; ȋ)
biol. izločanje neposredno v kri ali mezgo; notranje izločanje
SSKJ²
inkrét -a m (ẹ̑)
biol. snov, ki jo žleze z notranjim izločanjem izločajo neposredno v kri ali mezgo: inkret žleze ščitnice
SSKJ²
inkretóren -rna -o prid. (ọ̑)
anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inkriminácija -e ž (á)
knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija
♦ pravn. določitev kakšnega dejanja za kaznivo dejanje
SSKJ²
inkriminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb
♦ pravn. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje
    inkriminíran -a -o
    1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje
    2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev
SSKJ²
inkrustácija -e ž (á)
1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami
// um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo
2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih
♦ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih
SSKJ²
inkrustacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika
SSKJ²
inkrustírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti
// um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem
2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira
♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta
    inkrustíran -a -o:
    inkrustirana fasada
SSKJ²
inkubácija -e ž (á)
1. med. čas od okužbe do izbruha bolezni: inkubacija je, traja od deset do štirinajst dni / v inkubaciji sprejete bolnike so takoj izolirali
2. pri starih Grkih in Rimljanih ležanje in izzvano spanje bolnikov v templju v pričakovanju božje pomoči za ozdravljenje: bolniki so darovali bogovom pred inkubacijo ali po njej
SSKJ²
inkubacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inkubacijo: inkubacijsko stanje / inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni
SSKJ²
inkubátor -ja m (ȃ)
1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator
2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci
♦ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur
3. kraj, prostor, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: razvojni inkubatorji bodo delovali ob univerzitetnih središčih; kulturni inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije / kadrovski inkubator
// ustanova, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator / podjetniški inkubator pospešuje ustanavljanje in rast malih podjetij
SSKJ²
ínkubus -a m (ȋ)
po verovanju v srednjem veku demonsko bitje, ki nadleguje ženske v spanju: divjanje inkubusov
SSKJ²
inkunábula -e ž (ā)
biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul
SSKJ²
inkunabulístika -e ž (í)
veda o inkunabulah:
SSKJ²
inkvizícija -e ž (í)
1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva
♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka Katoliške cerkve
2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija
SSKJ²
inkvizicíjski in inkvizícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode
♦ pravn. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti
SSKJ²
inkvizít -a m (ȋ)
zgod. kdor je v preiskavi inkvizicije: obsodba inkvizita
SSKJ²
inkvizítor -ja m (ȋ)
1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije
2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje
SSKJ²
inkvizítorski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na inkvizitorje ali inkvizicijo: inkvizitorska služba / to so inkvizitorske metode; inkvizitorsko zasliševanje / inkvizitorski pogled strog, preiskujoč
    inkvizítorsko prisl.:
    inkvizitorsko izpraševati; biti inkvizitorsko strog s kom
SSKJ²
ínlet -a m (ȋ)
zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet
SSKJ²
ínleten -tna -o prid. (ȋ)
ki je iz inleta: inletna blazina, pernica
SSKJ²
inline in in-line -- [ínlájn] v prid. rabi (ȋ-ȃ)
ki uporablja rolerje pri določeni dejavnosti: inline hokej in hokej inline
SSKJ²
íno in ino vez. (ȋ)
zastar. in, pa2: Roža, rosa ino mana vaša je mladost, dekleta (F. Prešeren)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ino... prvi del zloženk
nanašajoč se na tuj, drug: inoroden, inoverec, inozemec
SSKJ²
inokorespondènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
pisar. korespondent za tuje jezike: dobiti mesto inokorespondenta
SSKJ²
inokulácija -e ž (á)
glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje
SSKJ²
inokulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti: inokulirati bolezenske mikrobe / inokulirati cepivo
SSKJ²
ìnoperabílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ)
med. ki se ne da (več) operirati: inoperabilna bula
SSKJ²
inovácija -e ž (á)
knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev
SSKJ²
inovacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inovacijo: inovacijski tokovi v slovenski književnosti / inovacijski poskusi
SSKJ²
inovatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki
SSKJ²
inovatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost inovativnega: podjetniška, tehnološka inovativnost; inovativnost pri trženju storitev, učenju; povečanje, razvoj inovativnosti; inovativnost in ustvarjalnost / inovativnost podjetja, zaposlenih; spodbujanje inovativnosti; nagrada, priznanje za inovativnost
SSKJ²
inovátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; uspešni mladi inovator; slovenski, zasavski inovatorji; inovatorji in iznajditelji
2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega na področju, umetnosti, mode: glasbeni, literarni inovator; veljal je za modnega inovatorja 20. stoletja
SSKJ²
inovátorka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: priznanje za najboljšo inovatorko na svetu
2. nav. ekspr. ženska, ki uvede kaj novega na področje umetnosti, mode: ideje izjemne modne inovatorke navdušeno vključujejo v najnovejše jesensko-zimske kolekcije
SSKJ²
inovérec -rca m (ẹ̑)
zastar. drugoverec
SSKJ²
inozémec -mca m (ẹ̑)
pripadnik tuje države: v hotelu je več inozemcev kot domačinov
SSKJ²
inozémka -e ž (ẹ̑)
pripadnica tuje države: rad je bil v družbi z inozemkami
SSKJ²
inozémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na inozemce ali inozemstvo: uvoz inozemskega blaga; inozemska podjetja; inozemsko tržišče / domači in inozemski turizem
SSKJ²
inozémstvo -a s (ẹ̑)
ozemlje, dežele onstran državne meje: potovati, izvažati v inozemstvo; študiral je v inozemstvu / sklepati pogodbe z inozemstvom; kulturni stiki z inozemstvom
SSKJ²
ínput -a m (ȋ)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
SSKJ²
insájder in insider -ja [insájder] m (á) pog.
kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: prave zvezde poznajo samo insajderji; politični insajder
// delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki vodilni uslužbenec, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji
SSKJ²
insájderski in insiderski -a -o [insájderski] prid. (á)
nanašajoč se na insajderje ali insajderstvo: insajderski namig, nasvet; imeti insajderske informacije / insajdersko trgovanje
SSKJ²
insájderstvo in insiderstvo -a [insájderstvo] s (á) pog.
zloraba notranjih informacij v ustanovi, zlasti finančni: osumljen je insajderstva; pregon insajderstva / množično insajderstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inscenácija -e ž (á)
1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
SSKJ²
inscenacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inscenacijo: inscenacijska navodila / v inscenacijskem pogledu se drama opira na tradicijo naše likovne umetnosti
SSKJ²
inscenátor -ja m (ȃ)
1. gled. kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo; scenograf: inscenator je skušal vzbuditi iluzijo absolutnega prostora; režiser in inscenator
2. nav. slabš. kdor izvede, realizira naprej pripravljen javen dogodek, uprizoritelj: inscenatorji procesa, udara
SSKJ²
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
    insceníran -a -o:
    insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
SSKJ²
insékt -a m (ẹ̑)
knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt; nevarni insekti; piki insektov
SSKJ²
insektárij -a m (á)
zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij
SSKJ²
insekticíd -a m (ȋ)
kemično sredstvo za uničevanje mrčesa: potresati, škropiti z insekticidi; vpliv insekticidov na človeka
♦ agr. dotikalni insekticid ki deluje ob dotiku
SSKJ²
insekticíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na insekticide: insekticidno sredstvo / insekticidno delovanje
SSKJ²
inseminácija -e ž (á)
biol., vet. osemenitev, osemenjevanje: inseminacija krave
SSKJ²
inserát -a m (ȃ)
objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame
// krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami
SSKJ²
inseráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na inserat; oglasen: inseratni del brošure / inseratni oddelek
SSKJ²
inserènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
zastar. naročnik (malega) oglasa: revija je pridobila nove inserente
SSKJ²
inserírati -am dov. in nedov. (ȋ)
objaviti (mali) oglas: večkrat je inseriral brez uspeha
SSKJ²
insêrt -a m (ȇ)
knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek: baletni inserti predstavo zelo poživljajo; glasbeni, pevski insert; v romanu je nekaj folklornih insertov
♦ film. filmska novica ali odlomek filma, vstavljen v daljše filmsko, televizijsko delo; zgod. dobesedni prepis in potrditev listine v drugi, novejši listini
SSKJ²
insider ipd. gl. insajder ipd.
SSKJ²
insígnije -nij ž mn. (í ȋ)
predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja
SSKJ²
insinuácija -e ž (á)
knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo
SSKJ²
insinuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti
SSKJ²
insistírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. ostajati pri kakem sklepu ali zahtevi; vztrajati, zahtevati: poslanci insistirajo na spremembi zakona; časopisi odločno insistirajo, naj se pristojnost tega foruma omeji
SSKJ²
inskribírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vpisati, zlasti na visoko šolo: prijatelj ga je prosil, naj še njega inskribira; inskribiral se je na filozofsko fakulteto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inskrípcija -e ž (í)
1. knjiž. vpis, vpisovanje, zlasti na visoko šolo: na univerzi je inskripcija že zaključena; opraviti inskripcijo
2. šol. predavateljeva potrditev, da je slušatelj začel obiskovati predavanja: dati, dobiti inskripcijo
SSKJ²
inskripcíjski in inskrípcijski -a -o (ȋ; í)
pridevnik od inskripcija, vpisen: inskripcijski pogoji; inskripcijski rok
SSKJ²
insolácija -e ž (á)
1. meteor. obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki; osončenost, osončenje: pokrajina je idealna za turizem: podnebje s planinskim zrakom in zadostno insolacijo; neenaka insolacija posameznih geografskih predelov
2. knjiž. sončenje: pretirana insolacija je lahko škodljiva
♦ med. sončarica
SSKJ²
insolacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na insolacijo: insolacijska otoplitev
♦ med. insolacijski ekcem
SSKJ²
insolvénca -e ž (ẹ̑)
ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolvenca dolžnika, podjetja / razglasiti insolvenco
SSKJ²
insolvénten -tna -o prid. (ẹ̑)
ekon. ki ni sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventen dolžnik, porok; insolventen in nelikviden
SSKJ²
insolvéntnost -i ž (ẹ̑)
1. ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventnost dolžnika, kupca
2. knjiž. nesposobnost, nezmožnost sploh: s tem je notranja in zunanja politika dokazala svojo popolno insolventnost
SSKJ²
inspékcija1 -e ž (ẹ́)
med. preiskovanje telesa z gledanjem, ogledovanje: inspekcija in avskultacija
SSKJ²
inspekcija2 
nadzorovanje ipd. gl. inšpekcija ipd.
SSKJ²
inspirácija -e ž (á)
1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom
2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
SSKJ²
inspiracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
SSKJ²
inspiratíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda
SSKJ²
inspirátor -ja m (ȃ)
kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji vstajniškega gibanja pobudniki
SSKJ²
inspirírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje
    inspiríran -a -o:
    film je inspiriran z resnično zgodbo; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj
SSKJ²
instalácija tudi inštalácija -e ž (á) um.
umetniško, navadno likovno delo, sestavljeno, izdelano iz različnih predmetov, materialov, zvoka, pogosto ob uporabi danega okolja: postmoderni umetniki gradijo instalacije s trivialnimi materiali; postaviti instalacijo; kiparska, zvočna instalacija; razstava instalacij / umetniška instalacija
SSKJ²
instalirati ipd. gl. inštalirati ipd.
SSKJ²
instánca -e ž (ȃ)
1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca
// organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance
2. pravn. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance
● oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile – v zadnji instanci – vodijo ta razvoj
SSKJ²
instánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na instanco: poslati prošnjo po redni instančni poti / instančni postopek; instančno sodišče
SSKJ²
instánt -- prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja; instanten: instant kava, polenta; te jedi so instant
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instant rešitev / za resničnostne šove se prijavljajo posamezniki, ki si želijo instant slavo
SSKJ²
instánten -tna -o prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja: instantni rezanci; instantna juha, kava, polenta; ta hrana je instantna
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instantni nasveti; instantna duhovnost, kultura, zabava; instantna rešitev / instantna slava, zvezda; instantna uspešnica / program za instantno sporočanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
instínkt -a m (ȋ)
1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati, storiti po instinktu
// želja, sla: močen instinkt po uveljavljanju
2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški, umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt
SSKJ²
instinktíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na instinkt, nagonski: čutiti instinktiven odpor do česa; ta gib je pri njem že instinktiven; z instinktivno kretnjo si je popravila lase; instinktivna reakcija; instinktivno dejanje, življenje / instinktiven igralec
    instinktívno prisl.:
    instinktivno čutiti, dojemati; instinktivno je zakričala
SSKJ²
institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom
1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva
2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija izvenzakonske skupnosti
♦ pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
SSKJ²
institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno varstvo starejših
    institucionálno tudi inštitucionálno prisl.:
    institucionalno določiti, predpisati
SSKJ²
institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati sodelovanje med državami tega območja
    institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o:
    institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
SSKJ²
institút1 -a m (ȗ)
pravn. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut
SSKJ²
institut2 
zavod:ustanova ipd. gl. inštitut ipd.
SSKJ²
instruírati1 -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. opremiti s prilogami in podatki: instruirati prošnjo, spis
SSKJ²
instruirati2 
poučevati ipd. gl. inštruirati ipd.
SSKJ²
instrúkcija gl. inštrukcija
SSKJ²
instrukcíjski gl. inštrukcijski
SSKJ²
instruktíven tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. poučen1, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven
♦ pravn. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa
SSKJ²
instrúktor gl. inštruktor
SSKJ²
instrúktorica gl. inštruktorica
SSKJ²
instruktorski gl. inštruktorski
SSKJ²
instrumènt1 -ênta m (ȅ é)
publ. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave, zlasti v mednarodnih odnosih; listina: izmenjati ratifikacijske instrumente sporazuma
SSKJ²
instrumènt2 in inštrumènt -ênta m (ȅ é)
1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente; pripraviti instrumente za operacijo; uporabljati moderne instrumente; natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti
2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument; uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument
3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje; uporabljati davčne, finančne, politične instrumente
// predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki
♦ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; glasb. električni instrumenti
SSKJ²
instrumentácija tudi inštrumentácija -e ž (á)
1. glagolnik od instrumentirati: bogata, izvirna, uspela instrumentacija; instrumentacija klavirske skladbe / uvod v instrumentacijo / študij instrumentacije
2. celota instrumentov za določeno delo, opravilo; instrumentarij: pregledati instrumentacijo
SSKJ²
instrumentacíjski tudi inštrumentacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na instrumentacijo: instrumentacijska odličnost opere / instrumentacijska tehnika / instrumentacijsko vzdrževanje
SSKJ²
ínstrumental in instrumentál -a m (ȋ; ȃ)
1. jezikosl. šesti sklon, orodnik: predlog z instrumentalom
2. glasb. instrumentalna glasba: klavirski instrumental
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
SSKJ²
instrumentalíst tudi inštrumentalíst -a m (ȋ)
kdor igra na glasbilo: nastopili so instrumentalisti in pevci
SSKJ²
instrumentalístka tudi inštrumentalístka -e ž (ȋ)
glasb. ženska, ki igra na glasbilo: biti edina instrumentalistka v orkestru
SSKJ²
instrumentalízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da so ideje in dejstva samo sredstva za uresničevanje človekovih namenov: Deweyev instrumentalizem
SSKJ²
instrumentárij in inštrumentárij -a m (á)
1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo: klinika je nabavila nov kirurški instrumentarij; laboratorijski instrumentarij; instrumentarij za operacije oči / šola je še brez potrebnega instrumentarija učnih pripomočkov; pren., knjiž. pisatelj je v romanu uporabil vse bogastvo svojega realističnega instrumentarija
2. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstva, pripomočki: gospodarski, politični instrumentarij / novi instrumentarij je prizadel več podjetij novi predpisi, ukrepi
SSKJ²
instrumentárka in inštrumentárka -e ž (á)
strokovno usposobljena pomočnica, ki pripravlja in podaja zdravniku instrumente: delati na kirurškem oddelku kot instrumentarka / zobna instrumentarka
SSKJ²
instrumentátor tudi inštrumentátor -ja m (ȃ)
glasb. kdor instrumentira: harmonizatorji in instrumentatorji
SSKJ²
instrumênten in inštrumênten -tna -o prid. (ē)
namenjen za instrumente, orodje: instrumentna mizica
♦ teh. instrumentna plošča plošča s pregledno vgrajenimi instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja
SSKJ²
instrumentírati -am tudi inštrumentírati -am dov. in nedov. (ȋ)
glasb. napisati glasbeno delo za skupino glasbil, zlasti za orkester: instrumentirati opero; skladatelj je instrumentiral klavirsko skladbo ruskega mojstra
    instrumentíran tudi inštrumentíran -a -o:
    instrumentirane klavirske etude
SSKJ²
ìnsubordinácija -e ž (ȉ-á)
knjiž. nepokorščina, neposlušnost: kaznovati zaradi insubordinacije
SSKJ²
ìnsuficiénca -e ž (ȉ-ẹ̑)
med. nezadostna zmogljivost organa: srčna insuficienca; insuficienca ledvic
SSKJ²
ìnsuficiénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
1. knjiž. nezadosten, pomanjkljiv: ta razlog je insuficienten
2. med. ki ima nezadostno zmogljivost: insuficientno srce
SSKJ²
insula tudi ínzula -e [ínzula] ž (ȋ)
arheol. strnjena skupina stavb: pri izkopavanju so odkrili temelje treh insul
SSKJ²
insulin ipd. gl. inzulin ipd.
SSKJ²
insúlt -a m (ȗ)
knjiž. napad, razžalitev: vsi so imeli njegove besede za insult; oseben, podel insult
♦ med. epileptični insulti epileptični napadi
SSKJ²
insultírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. napasti1, razžaliti: nasprotniki so ga javno insultirali
SSKJ²
insurgènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov
SSKJ²
inšpékcija -e ž (ẹ́)
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi tržna, veterinarska, zdravstvena inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu
2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija
SSKJ²
inšpekcíjski in inšpékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na inšpekcijo, nadzorstven: inšpekcijski častnik, organ / inšpekcijski zapisnik; napisati inšpekcijsko poročilo / inšpekcijska služba
SSKJ²
inšpéktor -ja m (ẹ́)
kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik: inšpektor je pregledal poslovne knjige / cestni, pristaniški inšpektor; policijski, sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inšpektorát -a m (ȃ)
navadno s prilastkom organ, urad, ki opravlja inšpekcijo, nadzorstvo: pristojnost inšpektorata; republiški, državni inšpektorat / devizni, finančni inšpektorat; zdravstveni, šolski, tržni, prometni inšpektorat; inšpektorat za delo
SSKJ²
inšpéktorica -e ž (ẹ́)
ženska, ki poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornica: dobili so novo inšpektorico; glavna inšpektorica / gradbena, šolska, tržna, veterinarska, zdravstvena inšpektorica
SSKJ²
inšpéktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na inšpektorje: inšpektorska služba / inšpektorsko poročilo
SSKJ²
inšpiciènt -ênta tudi -énta tudi inspiciènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder
SSKJ²
inšpiciêntski tudi inšpiciéntski tudi inspiciêntski tudi inspiciéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na inšpiciente: inšpicientska služba / inšpicientska knjiga knjiga s popisom poteka predstave, po kateri jo inšpicient vodi
SSKJ²
inšpicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon
♦ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
SSKJ²
inštalácija tudi instalácija -e ž (á)
1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega stroja namestitev in priključitev
// navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: inštalacija v tej stavbi je zastarela / cevna, kabelska inštalacija; električna, plinska, odtočna, telefonska, vodovodna inštalacija; hišne inštalacije v poslovnih ali stanovanjskih stavbah; industrijske inštalacije v industrijskih objektih
♦ elektr. nadometna z vodniki nad ometom, podometna inštalacija z vodniki pod ometom
2. rel. uradna postavitev, uvedba na službeno mesto, umestitev: inštalacijo novega župnika je opravil dekan
SSKJ²
inštalacíjski tudi instalacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inštalacijo: inštalacijski načrt; inštalacijska dela / inštalacijski material; inštalacijske cevi
♦ elektr. inštalacijski kabel kabel za napeljave v stavbi; inštalacijska doza; grad. inštalacijski jašek jašek za vse napeljave v stavbi; inštalacijski kolektor kolektor v naselju za glavne električne, plinske, telefonske, vodovodne napeljave
SSKJ²
inštalatêr tudi instalatêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: poklicati inštalaterja; učiti se za inštalaterja / vodovodni inštalater
SSKJ²
inštalatêrski tudi instalatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na inštalaterje ali inštalacijo: inštalaterska dela / inštalatersko orodje
SSKJ²
inštalatêrstvo tudi instalatêrstvo -a s (ȇ)
dejavnost, ki se ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: razvoj inštalaterstva / vodovodno inštalaterstvo
SSKJ²
inštalírati -am tudi instalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti
2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof
3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi
    inštalíran tudi instalíran -a -o:
    plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu
    ♦     elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni
SSKJ²
inštanca ipd. gl. instanca ipd.
SSKJ²
inštinkt ipd. gl. instinkt ipd.
SSKJ²
inštitucija ipd. gl. institucija ipd.
SSKJ²
inštitút tudi institút -a m (ȗ) navadno s prilastkom
1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta / geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za novejšo zgodovino / Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU
// prostor ali stavba tega zavoda ali oddelka: tudi vse popoldneve dela v inštitutu
2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino
// zavod ali ustanova za proučevanje določenih bolezni in zdravljenje bolnikov: onkološki inštitut; inštitut za pljučne bolezni
3. zastar. ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo; dom: stanuje v inštitutu / gojenci industrijskega inštituta
SSKJ²
inštitútka tudi institútka -e ž (ȗ)
zastar. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: mlade inštitutke; zardel je kot kaka inštitutka
SSKJ²
inštitútski tudi institútski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska
SSKJ²
inštruíranje tudi instruíranje -a s (ȋ)
glagolnik od inštruirati: preživljati se z inštruiranjem / inštruiranje popisovalcev
SSKJ²
inštruírati -am tudi instruírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. poučevati izven šole: inštruirati dijaka / inštruirati angleščino in francoščino
2. dajati navodila, napotke (za delo, dejavnost), poučevati: inštruirati popisovalce v izpolnjevanju obrazcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inštrúkcija tudi instrúkcija -e ž (ú)
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
SSKJ²
inštrukcíjski in inštrúkcijski tudi instrukcíjski in instrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na inštrukcijo: inštrukcijski zaslužek inštrukcijsko delo / inštrukcijski prostor; inštrukcijski rok
SSKJ²
inštruktáža tudi instruktáža -e ž (ȃ)
publ. dajanje navodil, napotkov (za delo, dejavnost), poučevanje: opravljati inštruktažo; tehniška inštruktaža delavcev; inštruktaža za popisovalce
SSKJ²
inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú)
1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor
3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva; inštruktor za odbojko
♦ voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
SSKJ²
inštrúktorica tudi instrúktorica -e ž (ú)
1. ženska, ki poučuje izven šole: profesor ji je nasvetoval inštruktorico za latinščino
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): igralska inštruktorica / inštruktorica matematike
3. šport. nižje kvalificirana strokovnjakinja za določeno športno panogo: plesna, smučarska inštruktorica; inštruktorica aerobike, fitnesa, pilatesa; inštruktorica za vadbo
♦ voj. vojaška inštruktorica častnica strokovnjakinja za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
SSKJ²
inštrúktorski tudi instrúktorski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na inštruktorje: inštruktorski honorar; inštruktorsko delo / inštruktorske obveznosti / inštruktorska skupina
SSKJ²
inštrument ipd. gl. instrument2 ipd.
SSKJ²
intabulácija -e ž (á)
pravn. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižba
SSKJ²
intabulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. dokončno vpisati spremembe v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižiti: intabulirati dolg; intabulirati se na hišo
SSKJ²
intákten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. nedotaknjen, nepoškodovan: pohištvo je popolnoma intaktno / ona je intaktna nedolžna
SSKJ²
intárzija -e ž (á)
okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije; okrasiti z intarzijami; marmorne intarzije; intarzija iz ebenovine; omara z intarzijami
// obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki:
SSKJ²
intárzijski -a -o (á)
pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika
SSKJ²
intarzíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
SSKJ²
integrácija -e ž (á)
povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitev
● publ. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanje
♦ ekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto
SSKJ²
integracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost
♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral
SSKJ²
integrál -a m (ȃ)
1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo
2. knjiž. celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
SSKJ²
integrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična
2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja
♦ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije
    integrálno prisl.:
    integralno vključevati, vraščati
SSKJ²
integralíst -a m (ȋ)
knjiž. pristaš integralizma: pisanje in ravnanje integralistov
SSKJ²
integralístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer
SSKJ²
integralízem -zma m (ī)
knjiž. težnja po združevanju, povezovanju: zagovorniki kulturnega integralizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
integrálnost -i ž (ȃ)
publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav
SSKJ²
integratíven -vna -o prid. (ȋ)
publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces
SSKJ²
integrátor -ja m (ȃ)
teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter
SSKJ²
integríranje -a s (ȋ)
glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij
SSKJ²
integrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati
● publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo
    integríran -a -o:
    1. deležnik od integrirati: integrirana skupnost
    2. agr. osnovan tako, da čim manj škoduje naravi, življenjskemu okolju: pridelovati hrano na integrirani način; integrirana pridelava zelenjave; integrirano sadjarstvo; pridelovalci integriranega sadja in zelenjave so pod stalnim strokovnim nadzorom / integrirani sok kašasti sok
SSKJ²
integritéta -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti
2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto
SSKJ²
intelékt -a m (ẹ̑)
knjiž. um, razum: imeti kritičen intelekt; človek velikega intelekta / ravnati se po intelektu, ne po instinktu / pooseb. to so dognali veliki intelekti
SSKJ²
intelektuálec -lca m (ȃ)
kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
SSKJ²
intelektuálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo
// nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita
    intelektuálno prisl.:
    začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba
SSKJ²
intelektualístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar
// nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično
    intelektualístično prisl.:
    intelektualistično obarvana romantika
SSKJ²
intelektualizácija -e ž (á)
glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka
SSKJ²
intelektualízem -zma m (ī)
knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma
♦ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem
SSKJ²
intelektualizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. uveljavljati, poudarjati um, razum v kaki dejavnosti: intelektualizirati literarno ustvarjanje / proizvodno delo so začeli vedno bolj intelektualizirati
    intelektualizíran -a -o:
    intelektualizirane pesmi
SSKJ²
intelektuálka -e ž (ȃ)
ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica: njegova žena je intelektualka
SSKJ²
intelektuálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost intelektualnega: intelektualnost znanstvenega sloga / dvomiti o svoji intelektualnosti
SSKJ²
intelektuálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualski krogi, poklici; intelektualska družba / ekspr. intelektualski odnos do podeželja
SSKJ²
intelektuálstvo -a s (ȃ)
knjiž. sloj intelektualcev, intelektualci: v članku je napadel intelektualstvo
SSKJ²
inteligénca -e ž (ẹ̑)
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca
SSKJ²
inteligénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na inteligenco: inteligenčna raven, stopnja, struktura / inteligenčni test ugotavljanje stopnje umske razvitosti ali naloge za to ugotavljanje / inteligenčni naraščaj, sloj / inteligenčni poklici
♦ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti
SSKJ²
inteligènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec: nazori, sloj inteligentov; ročni delavci in inteligenti / med tamkajšnjimi inteligenti je le malo intelektualcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inteligénten -tna -o prid., inteligéntnejši (ẹ̑)
nadarjen za umske dejavnosti: inteligenten človek; v vsaki situaciji se znajde, je zelo inteligenten; nadpovprečno inteligenten dijak; njegova mati je naravno inteligentna / kot inteligentno bitje se mora zavedati nesmiselnosti tega dejanja / v razredu je nekaj zelo inteligentnih učencev bistroumnih, bistrih / psi te pasme so zelo inteligentni
♦ psih. povprečno inteligenten človek človek z inteligenčnim kvocientom med 90 in 110
// ki vsebuje, izraža inteligenco: lep in inteligenten obraz / zastavljati zahtevna, inteligentna vprašanja
    inteligéntno prisl.:
    inteligentno govoriti, odgovarjati, ravnati
SSKJ²
inteligêntka tudi inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja
SSKJ²
inteligéntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost inteligentnega človeka: v tem delu se kaže avtorjeva izredna inteligentnost; preizkušati otrokovo inteligentnost; njegovo visoko čelo je razodevalo inteligentnost / s svojo inteligentnostjo je problem takoj razumel bistroumnostjo, bistrostjo / naravna inteligentnost inteligenca / inteligentnost njegovega vprašanja
♦ psih. kvocient inteligentnosti inteligenčni kvocient
SSKJ²
inteligéntnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na inteligentnost: inteligentnostna stopnja / inteligentnostni test inteligenčni test
♦ psih. inteligentnostni količnik inteligenčni kvocient
SSKJ²
inteligêntski tudi inteligéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na inteligente; izobraženski: inteligentski poklici; inteligentska družba / inteligentska plast
SSKJ²
inteligibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. razumljiv, doumljiv: inteligibilna teorija
♦ filoz. ki se spoznava samo z razumom
SSKJ²
inténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti pisateljeve intence / osnovna intenca knjige je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
SSKJ²
inténcija -e ž (ẹ́)
knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu
// namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
♦ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
SSKJ²
inténcijski tudi intencíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na intencijo: intencijski vplivi / intencijska knjiga knjiga z vpisanimi (mašnimi) intencijami
SSKJ²
intencionálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na intencijo: intencionalno znanstveno raziskovanje / intencionalen vpliv / intencionalna morala
♦ ped. intencionalno vzgajanje vzgajanje z določenim ciljem
2. filoz. usmerjen, naravnan k predmetu spoznavanja: intencionalno mišljenje / intencionalni predmet
SSKJ²
intencionalízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja:
SSKJ²
intencionálnost -i ž (ȃ)
1. knjiž. lastnost intencionalnega: intencionalnost raziskovanja
2. filoz. usmerjenost, naravnanost zavesti k predmetu spoznavanja: Husserlova ideja intencionalnosti / intencionalnost zavesti
SSKJ²
intendánca -e ž (ȃ)
1. voj. žarg. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
SSKJ²
intendánčen -čna -o prid. (ȃ)
intendantski: v partizanih je pomagal organizirati intendančno službo / režiser je opravljal tudi intendančne posle
SSKJ²
intendánt -a m (ā á)
1. voj. častnik, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov
2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program
♦ zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc
SSKJ²
intendántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski častnik / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle
SSKJ²
intendantúra -e ž (ȗ)
v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura
// poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo
SSKJ²
intenzificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
intenzivirati: intenzificirati delo / intenzificirati industrializacijo
SSKJ²
intenzifikácija -e ž (á)
glagolnik od intenzificirati: intenzifikacija študija; intenzifikacija političnega življenja / intenzifikacija poljedelstva, proizvodnje / intenzifikacija doživetja
SSKJ²
intenzitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. intenzivnost: intenziteta dela / duhovna intenziteta moč / intenziteta čustva, doživetja moč / intenziteta barv izrazitost
♦ meteor. intenziteta padavin jakost padavin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
intenzitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na intenziteto: intenzitetne razlike med sevanji
SSKJ²
intenzíven -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ)
1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše
// ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki
2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita
♦ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine
    intenzívno prisl.:
    intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja
SSKJ²
intenzivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama
SSKJ²
intenzivírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij
// težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo
2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati1, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje
    intenzivíran -a -o:
    intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja
SSKJ²
intenzívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost intenzivnega: povečevati intenzivnost dela, študija / vprašanja se je lotil z veliko intenzivnostjo / intenzivnost obdelovanja / knjiž.: takrat je bil na višku svoje življenjske intenzivnosti moči; intenzivnost čustva, doživetja moč / intenzivnost barv izrazitost
SSKJ²
intenzívnosten -tna -o (ȋ)
pridevnik od intenzivnost: intenzivnostna stopnja
SSKJ²
inter... ali ínter... predpona v sestavljenkah (ȋ)
1. za izražanje obstajanja česa med čim: intercelularen, interglacial, interlinearen, interplanetaren
2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: interkonfesionalen, internacionalen
3. za izražanje vstavljanja, vrivanja v kaj: interfoliirati, interpolacija
SSKJ²
interákcija -e ž (á)
knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje: privesti do interakcije med delavci in vodilnim osebjem; medsebojna interakcija; interakcija človeka s človekom; delo je rezultat interakcije mnogih ljudi / doseči kaj v interakciji z oblastjo
♦ aer. interakcija medsebojno aerodinamično vplivanje teles; interakcija delov letala; fiz. interakcija medsebojno delovanje delcev, polj; elektromagnetna interakcija; soc. družbena interakcija medsebojno delovanje ali vplivanje med posamezniki ali skupinami
SSKJ²
ínteraktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni medij, video; interaktivna televizija / interaktivna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik, pametna tabla
2. nanašajoč se na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna igrača; interaktivna razstava / interaktivna umetnost
3. nanašajoč se na sodelovanje, medsebojno vplivanje: interaktivno delo s študenti
SSKJ²
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivnost računalniškega programa
2. aktivna udeležba uporabnika: interaktivnost v sodobni umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: interaktivnost v političnem dialogu
SSKJ²
interceluláren -rna -o prid. (ȃ)
biol. ki je med celicami; medceličen: intercelularni prostor; intercelularna snov medceličnina
SSKJ²
intercesíja in intercésija -e ž (ȋ; ẹ́)
pravn. prevzem obveznosti od druge osebe ali poroštvo zanjo: prepoved intercesije
♦ zgod. intercesija pri starih Rimljanih posredovanje ljudskega tribuna v posameznih javnih, upravnih primerih
SSKJ²
intercity -ja [íntersíti] m (ȋ-ȋ)
hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity / vlak intercity; v prid. rabi: intercity vlak
SSKJ²
ínterdentálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je, obstaja med zobmi, medzoben: interdentalni prostor
♦ jezikosl. interdentalni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih
SSKJ²
interdíkt -a m (ȋ)
rel. prepoved opravljanja bogoslužja: izreči interdikt nad kom; zagroziti mestu z interdiktom
SSKJ²
ínterdisciplináren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved: interdisciplinarno raziskovanje / interdisciplinarni študij; interdisciplinarno posvetovanje
SSKJ²
ínterdisciplinárnost -i ž (ȋ-ȃ)
značilnost interdisciplinarnega: program temelji na interdisciplinarnosti; interdisciplinarnost študija; načelo interdisciplinarnosti
SSKJ²
interégnum tudi interrégnum -a m (ẹ̑)
knjiž. stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove; medvladje: nastopil je interegnum; pren. interegnum v gledališču
SSKJ²
intêren -rna -o prid. (ȇ)
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat
    intêrno prisl.:
    problem bodo reševali interno
    intêrni -a -o sam.:
    med. žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega
SSKJ²
interès tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist2: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi
2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist2: braniti, zastopati interese vseh državljanov; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid
♦ pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti
4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi
// potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj
5. ed., zastar. obresti1: posojilo mu prinaša dosti interesa
● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
interesánten -tna -o prid., interesántnejši (ȃ)
1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden
2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč
    interesántno 
    1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska
    2. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega
SSKJ²
interesántnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost interesantnega, zanimivost: kljub interesantnosti lika nas njena igra ni zadovoljila / želeti si interesantnosti interesantnih dogodkov
SSKJ²
interésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost v socializmu skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese
// publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi
♦ ekon. interesna skupnost več samostojnih (gospodarskih) organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni dejavnosti in dobičku, koristih ki iz nje izhajajo; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev
SSKJ²
interesènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent v socializmu ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev
SSKJ²
interesêntka tudi intereséntka -e ž (ē; ẹ̄)
navadno v zvezi z za ženska, ki si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: interesentka za parcelo / z oslabljenim pomenom: interesentke naj se zglasijo na upravi podjetja; velja za edino resno interesentko
SSKJ²
interesíranec -nca m (ȋ)
zastar. interesent: prijavilo se je veliko interesirancev
SSKJ²
interesírati -am nedov. (ȋ)
navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati: glasba ga ne interesira; študiral bo kemijo, ker ga zelo interesira; interesira se za politiko / ne pripoveduj mi o tem, me nič ne interesira
    interesírati se publ., v zvezi z za
    prizadevati si, zavzemati se: turistični delavci se zelo interesirajo za gradnjo novega hotela
    interesíran -a -o:
    poslati prospekte interesiranim odjemalcem zainteresiranim odjemalcem; star. zelo je interesiran na rešitvi tega vprašanja zainteresiran za rešitev
SSKJ²
ínterfat -a m (ī)
zastar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže:
SSKJ²
interferénca -e ž (ẹ̑)
1. fiz. pojav, ki nastane z združevanjem dveh ali več valovanj enake frekvence: pri interferenci lahko nastane ojačeno valovanje; interferenca svetlobe, zvoka
2. knjiž. križanje, prepletanje: interference, ki obstajajo med znanostjo in umetnostjo
SSKJ²
interferénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na interferenco: interferenčna barva; interferenčne merilne metode / interferenčna slika skupina svetlih in temnih prog ali kolobarjev, ki nastane pri interferenci svetlobnih curkov
SSKJ²
interferírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. združevati se z valovanjem ali valovanji enake frekvence: elektromagnetno valovanje interferira / valovanji interferirata
SSKJ²
interferométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje na osnovi interference svetlobe, radijskih valov: meritve majhnih premikov z interferometrom
SSKJ²
interferón -a m (ọ̑)
biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom: spodbuditi izločanje interferona
SSKJ²
interfoliírati -am dov. in nedov. (ȋ)
biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste: interfoliirati slovar
SSKJ²
interfón -a m (ọ̑)
elektr. naprava za telefonsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: vključiti interfon / govoriti, poklicati po interfonu
SSKJ²
ínterglaciál -a m (ȋ-ȃ)
geol. vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama, medledena doba: favna interglaciala
SSKJ²
ínterglaciálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na interglacial: interglacialni sedimenti / interglacialna doba interglacial
SSKJ²
interiêr tudi interjêr -a tudi -ja m (ȇ)
knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami
// notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen
♦ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru
SSKJ²
ínterim tudi interím -a m (ȋ; ȋ)
knjiž. začasna rešitev: vprašanje so uredili z interimom
♦ zgod. augsburški interim odlok državnega zbora v Augsburgu leta 1548, po katerega določilih naj se do cerkvenega zbora rešujejo sporna verska vprašanja
SSKJ²
interímen in ínterimen -mna -o prid. (ȋ; ȋ)
knjiž. začasen, prehoden1: to je interimen ukrep / izdati interimni potni list
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
interiorizácija -e ž (á)
glagolnik od interiorizirati: interiorizacija družbenih vrednot in norm
SSKJ²
interiorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. narediti, da postane kaj notranje, osebno, ponotranjiti: človek mora interiorizirati kriterije etičnega presojanja / vsak razred interiorizira svoje materialne pogoje
SSKJ²
interjékcija -e ž (ẹ́)
jezikosl. medmet
SSKJ²
interjer gl. interier
SSKJ²
interkaláren -rna -o prid. (ȃ)
fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta: oprostitev plačevanja interkalarnih obresti
♦ bot. interkalarna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih, vmesna rast
SSKJ²
interkóm -a m (ọ̑)
elektr. naprava za telefonsko, televizijsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: podjetje ima interkom / sporočiti po interkomu / govoriti v interkom
SSKJ²
ínterkonfesionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na več veroizpovedi, ver, medverski: interkonfesionalni sestanki / interkonfesionalna šola
SSKJ²
ínterkontinentálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
medcelinski: interkontinentalni zračni prevoz; interkontinentalne proge / interkontinentalni stiki / interkontinentalna raketa
SSKJ²
ínterkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturen: interkulturni dialog; interkulturna komunikacija; konflikti v interkulturnih situacijah
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: interkulturni študij; interkulturna vzgoja; interkulturno društvo
SSKJ²
ínterkultúrnost -i ž (ȋ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturnost: učiti otroke interkulturnosti
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju: multikulturnost in interkulturnost
SSKJ²
ínterlineáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
knjiž. medvrsten: interlinearni pripisi
SSKJ²
interlúdij -a m (ú)
glasb. instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnem ali glasbenem odrskem delu: interludij pred zaključnim prizorom / med posameznimi spevi je improviziral na orglah kratke interludije
// krajša instrumentalna skladba: interludij za orgle
SSKJ²
intermédij -a m (ẹ́)
gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij
SSKJ²
intermezzo -a [intermédzo] m (ẹ̑)
1. glasb. obsežnejši instrumentalni odlomek v operi: intermezzo med prvim in drugim dejanjem / instrumentalni intermezzo; pren. pisatelj se v delu osebno izpoveduje v številnih intermezzih
// krajša instrumentalna skladba: klavirski intermezzo
2. navadno s prilastkom doba, navadno krajša, za katero je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali kasneje: to je bil neorganski intermezzo v zgodovini slikarstva / intermezzo francoske okupacije; intermezzo nove romantike v pesnikovem delu / knjiž. to je bil mučen intermezzo pojav, dogodek
SSKJ²
intermiténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo
♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha
SSKJ²
internácija -e ž (á)
prisilno bivanje pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: posledice internacije / odpeljati, poslati v internacijo; med vojno je bil dve leti v internaciji / skrival se je, ker se je bal internacije
SSKJ²
internacíjski in internácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na internacijo: internacijsko taborišče / nerad se spominja svojih internacijskih let
SSKJ²
internacionála -e ž (ȃ)
1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank
♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo
3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala Katoliška cerkev, pristaši klerikalizma
SSKJ²
internacionálec -lca m (ȃ)
1. pog. internacionalist: gibanje internacionalcev
2. šport. žarg. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec
SSKJ²
internacionálen -lna -o prid. (ȃ)
mednaroden2: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje
♦ pravn. internacionalno pravo mednarodno pravo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
internacionalíst -a m (ȋ)
pristaš internacionalizma: bil je humanist in internacionalist; naloge internacionalistov
SSKJ²
internacionalístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na internacionaliste ali internacionalizem: internacionalistične dolžnosti; internacionalistična pomoč, zavest
2. internacionalen, mednaroden2: internacionalistični odnosi, stiki
SSKJ²
internacionalizácija -e ž (á)
glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja
SSKJ²
internacionalízem -zma m (ī)
1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem v socializmu ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih
2. mednarodnost: internacionalizem kulture
♦ jezikosl. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz
SSKJ²
internacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno
2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče
3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin
    internacionalizíran -a -o:
    internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje
SSKJ²
internacionálnost -i ž (ȃ)
mednarodnost: internacionalnost umetnosti / internacionalnost ni v nasprotju z narodno zavednostjo
SSKJ²
internát -a m (ȃ) nekdaj
ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat
SSKJ²
internátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na internat: internatski prostori / internatska disciplina, oskrba, vzgoja / poznata se še iz internatskih let
SSKJ²
ínternét -a m (ȋ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: izpolnjen obrazec lahko pošljemo prek interneta; uporabniki interneta; dostop do interneta / kabelski internet ki za prenašanje podatkov uporablja kabelsko televizijsko omrežje; širokopasovni internet ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo, navadno več kot 1 megabit na sekundo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: na internetu razvijajo veliko enciklopedijo; deskanje po internetu; v prid. rabi: internet kavarna internetna kavarna; internet storitve internetne storitve
SSKJ²
ínternéten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na internet: internetna povezava; internetne storitve; internetna stran / internetna kavarna
SSKJ²
internetizácija -e ž (á)
glagolnik od internetizirati: bančna internetizacija; internetizacija države, tiska; projekt internetizacije gostinskih lokalov
SSKJ²
internetizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti internet v delovanje česa: nekatere razvojne rešitve bodo uporabnikom omogočile internetizirati namenske programe; internetizirati državno upravo
SSKJ²
ínternétnik -a m (ȋ-ẹ̑)
uporabnik interneta: v prispevkih internetnikov prevladujejo zapiski iz zasebnega življenja
SSKJ²
ínternétovec -vca m (ȋ-ẹ̑)
uporabnik interneta: nekateri internetovci so se pritožili zaradi podražitve dostopa do interneta
SSKJ²
ínternétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
interneten: ponudnik internetskih storitev; internetska stran; internetsko podjetje
SSKJ²
interníranec -nca m (ȋ)
kdor je interniran: trpljenje internirancev; vrnitev internirancev
SSKJ²
interníranje -a s (ȋ)
glagolnik od internirati: začelo se je interniranje
SSKJ²
interníranka -e ž (ȋ)
ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank
SSKJ²
internírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: okupatorji so internirali velik del tamkajšnjega prebivalstva; internirati politične nasprotnike; internirali so ga v Italijo odpeljali v internacijo v Italijo
    interníran -a -o:
    tri leta je bil interniran v nemškem taborišču
SSKJ²
interníst -a m (ȋ)
zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; napotiti bolnika k internistu; posvet kardiologov, kirurgov in internistov / specialist internist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
internístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na interniste: internistični kongres / oddelek za internistično prvo pomoč
SSKJ²
internístka -e ž (ȋ)
zdravnica specialistka za interno medicino: izjemna internistka z dolgoletnimi izkušnjami; internistka z onkološkega inštituta / specialistka internistka
SSKJ²
internódij -a m (ọ́)
bot. del stebla med dvema kolencema; člen, členek
SSKJ²
ínterogativen in interogatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ)
jezikosl. vprašalen: interogativni zaimek
SSKJ²
ínteroperabílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
ki se da povezati, lahko deluje skladno z drugim; povezljiv: družba za razvoj in svetovanje na področju interoperabilnih poslovnih aplikacij in informacijskih sistemov
// ki lahko deluje v dveh ali več (različnih) omrežjih: uvedba interoperabilnih lokomotiv
SSKJ²
ínteroperabílnost -i ž (ȋ-ȋ)
dejstvo, da je kaj interoperabilno: interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov
SSKJ²
ínterparlamentáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na več parlamentov: interparlamentarni stiki
♦ polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih
SSKJ²
interpelácija -e ž (á)
pravn. zahteva stranke, skupine poslancev v parlamentu, da minister, vlada odgovori na vprašanja v povezavi s svojo politiko: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji / interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije
// polit. taka zahteva, podana navadno z namenom, da bi minister odstopil, vlada razpadla: opozicija o interpelaciji zaenkrat še ne razmišlja; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije
SSKJ²
interpelácijski in interpelacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na interpelacijo: ovreči interpelacijske očitke; interpelacijska razprava; interpelacijsko gradivo
SSKJ²
interpelánt -a m (ā á)
pravn. kdor interpelira: interpelant se je zadovoljil s pojasnilom
SSKJ²
interpelíranec -nca m (ȋ) polit.
član vlade, za katerega skupina poslancev zahteva, da se v parlamentu obravnava njegovo delo, navadno z namenom njegove odstavitve: zavzeti se za interpeliranca; glasovanje o nezaupnici interpelirancu
SSKJ²
interpelírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. zahtevati v parlamentu, da minister, vlada odgovori na vprašanja v povezavi s svojo politiko: pogosto interpelirati / poslanci so interpelirali ministra zaradi ignoriranja izidov referenduma; pren. interpelirati župana
// polit. podati tako zahtevo, navadno z namenom, da bi minister odstopil, vlada razpadla: interpelirati ministra zaradi afere / uspešno interpelirati vlado
SSKJ²
ínterplanetáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
medplanetaren, medplaneten: interplanetarni prostor / interplanetarna postaja
SSKJ²
Ínterpol in ínterpol -a m (ȋ)
mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola
SSKJ²
interpolácija -e ž (á)
1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna
♦ pravn., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom
2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija
SSKJ²
interpolacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na interpolacijo: interpolacijska raziskovanja / interpolacijski obrazec
SSKJ²
interpolátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor vstavi besede ali stavke v prvotno besedilo: ta del teksta pripisujejo interpolatorju
SSKJ²
interpolíranje -a s (ȋ)
glagolnik od interpolirati: takšno interpoliranje ni umestno / linearno interpoliranje linearna interpolacija
SSKJ²
interpolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo: odstavek so v dramo interpolirali
2. mat. računati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearno interpolirati funkcijo
    interpolíran -a -o:
    interpoliran tekst
SSKJ²
interprét -a m (ẹ̑)
1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina
2. kdor umetniško poustvarja
a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara
b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
interpretácija -e ž (á)
1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v moderni interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
2. umetniško poustvarjanje
a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba
b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
♦ glasb., gled. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
SSKJ²
interpretacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na interpretacijo: interpretacijska nejasnost / visoka interpretacijska raven ansambla; velika interpretacijska zmogljivost izvajalcev
♦ glasb. interpretacijske označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del
SSKJ²
interpretatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na interpretacijo: interpretativna pomanjkljivost / interpretativna zmogljivost igralcev
SSKJ²
interpretátor -ja m (ȃ)
interpret: interpretator razvoja francoske revolucije / interpretator zabavnih melodij / interpretator radijskih besedil bralec
SSKJ²
interpretátorka -e ž (ȃ)
interpretka: interpretatorka klasične, zabavne glasbe
SSKJ²
interpréter -ja m (ẹ̄)
rač. program, ki ukaze v izvorni kodi sproti pretvarja v ukaze v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje, tolmač: interpreter programskega jezika
SSKJ²
interprétinja -e ž (ẹ̑)
interpretka: igriva interpretinja komičnih vlog; izvrstna interpretinja ženskih likov / iskrena interpretinja novih skladb; odlična interpretinja francoske glasbe
SSKJ²
interpretíranje -a s (ȋ)
glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb
SSKJ²
interpretírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval
2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli
b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral
♦ glasb., gled. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
    interpretíran -a -o:
    izčrpno interpretirane znanstvene teze
SSKJ²
interprétka -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalka, tolmačka: interpretki je manjkalo notranje sile za to težavno vlogo
2. ženska, ki umetniško poustvarja
a) dramske like, igralka: interpretka naslovnih vlog
b) glasbeno delo, izvajalka: interpretka je težko skladbo dobro zaigrala; jazzovska interpretka
SSKJ²
interpúnkcija -e ž (ú)
jezikosl. uporabljanje, postavljanje ločil: pravila interpunkcije / ne postavlja nobenih interpunkcij ločil
SSKJ²
interpúnkcijski tudi interpunkcíjski -a -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na interpunkcijo: interpunkcijske nedoslednosti / interpunkcijska znamenja
SSKJ²
interregnum gl. interegnum
SSKJ²
íntertekstuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na intertekstualnost; medbesedilen: intertekstualni elementi besedila / intertekstualne raziskave
SSKJ²
íntertekstuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi, medbesedilnost: intertekstualnost je močno zaznamovala njegova dela; obča intertekstualnost
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive: poststrukturalistična intertekstualnost
SSKJ²
ínterurbán -a m (ȋ-ȃ)
ptt medkrajevni telefonski pogovor:
SSKJ²
ínterurbánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ptt medkrajeven: interurbanski telefonski pogovori
SSKJ²
intervál -a m (ȃ)
1. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; presledek, premor: mir je bil samo interval med dvema vojnama; po kratkem intervalu se je spet lotil dela / bolečine so se ponavljale v neznatnih intervalih / časovni interval
// vmesna razdalja, razmik: hodili so v koloni, v majhnih intervalih
2. glasb. razmerje med dvema tonoma: zaporedje intervalov / čisti interval ki lahko nastopi samo v primi, kvarti, kvinti, oktavi; harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; mali interval ki lahko nastopi samo v mali sekundi, mali terci, mali seksti, mali septimi; veliki interval ki lahko nastopi samo v veliki sekundi, veliki terci, veliki seksti, veliki septimi
3. mat. množica realnih števil med dvema danima številoma: interval vrednosti / integracijski interval na katerem se računa določeni integral; odprti interval v katerem meji intervala nista vključeni; zaprti interval v katerem sta meji intervala vključeni; meja intervala začetno in končno dano število intervala
4. fiz. vrednosti fizikalne količine med dano najmanjšo in dano največjo vrednostjo: časovni, frekvenčni, temperaturni interval / barvni interval
SSKJ²
interválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na interval: intervalno razmerje / intervalni razpon
♦ šport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih
SSKJ²
intervénca -e ž (ẹ̑)
intervencija: končati intervenco; državna, vojaška intervenca / pripravljati intervenco; oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
intervéncija -e ž (ẹ́)
1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa / publ. kirurška intervencija operacija
♦ ekon. državna intervencija na področju gospodarstva; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
// posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija
2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija
SSKJ²
intervencíjski tudi intervéncijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na intervencijo: intervencijski ukrepi / intervencijska skupina manjša skupina policistov, ki pomaga pri nesrečah, preprečuje nerede; intervencijsko vozilo avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb / intervencijski nakup, uvoz / intervencijske enote, sile
SSKJ²
intervencioníst -a m (ȋ)
nav. ekspr. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: intervencionisti kljub močnemu bombardiranju niso imeli posebnih uspehov; imperialistični intervencionisti; vojna z intervencionisti
SSKJ²
intervencionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na intervencioniste ali intervencionizem: intervencionistična politika, praksa / intervencionistične enote
SSKJ²
intervencionízem -zma m (ī)
publ. poseg(anje), posredovanje: zunanji intervencionizem je v podjetjih močno vplival na spremembo kadrovske politike / državni intervencionizem
♦ ekon. ekonomski intervencionizem poseganje državne uprave v gospodarstvo
// vmešanje, vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države: revolucija je potekala brez intervencionizma
SSKJ²
intervenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala
♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
// v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj
2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem
SSKJ²
intervènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: ruska revolucija se je končala z izgonom interventov
SSKJ²
intervénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na intervenco: interventna dela po poplavah / interventni ukrep, zakon / poklicati interventno številko policije
SSKJ²
intervizíja -e ž (ȋ)
skupnost vzhodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev intervizije / prireditev bo prenašala intervizija
SSKJ²
intervjú -ja m (ȗ)
1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja: prositi za kratek intervju; izjaviti kaj v intervjuju; športni, televizijski intervju; intervju za radio / igralec je dal intervju; imeti intervju z dopisnikom časopisa / napisati, sestaviti intervju za časopis
♦ ped. pedagoški intervju načrtno zasnovan, usmerjen intervju z določenim namenom
2. knjiž. zbiranje podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori: sestaviti statistiko z intervjujem / metoda intervjuja
SSKJ²
intervjúvanec -nca m (ȗ)
kdor je intervjuvan, izpraševanec: novinar in intervjuvanec / pri analizi je upoštevana tudi starost intervjuvancev
SSKJ²
intervjúvanka -e ž (ȗ)
ženska, ki je intervjuvana, izpraševanka: pogovor z intervjuvanko je bil posnet na diktafon / intervjuvanka v raziskavi
SSKJ²
intervjúvar -ja m (ȗ)
kdor intervjuva, izpraševalec, spraševalec: radijski, televizijski intervjuvar; vprašanja intervjuvarja
SSKJ²
intervjúvati -am nedov. in dov. (ȗ)
1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati
2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice
    intervjúvan -a -o:
    bil je že večkrat intervjuvan
SSKJ²
intestáten -tna -o prid. (ȃ)
pravn. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit: intestatni dedič / intestatno dedovanje
SSKJ²
intifáda -e ž (ȃ)
upor arabskega prebivalstva proti izraelski zasedbi: palestinska intifada; začetek intifade / druga intifada
SSKJ²
íntima -e ž (ȋ) publ.
1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita
2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo
♦ anat. notranja plast stene krvne žile
SSKJ²
intímen -mna -o prid., intímnejši (ȋ)
1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno
2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita
// ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost
3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje
// ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja
4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim
5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo
    intímno prisl.:
    intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši
SSKJ²
intimístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na intimo: intimistični pesniki / intimistična lirika
SSKJ²
intímnost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost intimnega, zaupnost: medsebojna človeška intimnost; intimnost pogovora / ta umetniška doba ni bila naklonjena lirični intimnosti / intimnost starinskih hiš in dvorišč
2. vedenje, ravnanje, ki izvira iz intimnega odnosa: od njega ni pričakoval kake intimnosti / nav. mn. pripovedovala mu je svoje intimnosti zaupne stvari o sebi / imel je intimnosti z njo spolne odnose
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
íntimus -a m (ȋ)
knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus
SSKJ²
íntka -e ž (ȋ)
1. zastar. modro barvilo iz indigovca; indigo: uvažajo intko in dišavne rastline
2. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele; modrilo, plavilo: dodati vodi za izplakovanje intko
SSKJ²
íntkast -a -o prid. (ȋ)
zastar. indigast: intkast jopič; intkasto krilo
SSKJ²
intoksikácija -e ž (á)
med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol
SSKJ²
ìntoleránca -e ž (ȉ-ȃ)
1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila
SSKJ²
ìntoleránten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče
2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila
SSKJ²
ìntolerántnost -i ž (ȉ-ȃ)
1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol
SSKJ²
intonácija -e ž (á)
1. glasb. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija
2. jezikosl. potek osnovnega tona v posameznih segmentih povedi: intonacija povedi
// nekdaj tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
3. knjiž. poudarek, naglas1: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem
SSKJ²
intonacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na intonacijo: intonacijske vaje pri glasbenem pouku / intonacijske razlike med dialekti
SSKJ²
intonánčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka
    intonánčno prisl.:
    orkester ni bil intonančno čist
SSKJ²
intonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. glasb. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral
● knjiž. intonirati klavir uglasiti; knjiž. zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti
2. knjiž. poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji
    intoníran -a -o:
    intonirani akord; elegično intonirana pesem
    ♦     jezikosl. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki
SSKJ²
intra... predpona v sestavljenkah
za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen
SSKJ²
intraceluláren -rna -o prid. (ȃ)
biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit
SSKJ²
intramuskuláren -rna -o prid. (ȃ)
med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija
♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici
SSKJ²
íntranét -a m (ȋ-ẹ̑) rač.
računalniško omrežje za prenos informacij, podatkov znotraj kake organizacije, ki ga uporabljajo člani te organizacije: v podjetju so vzpostavili intranet; službeni intranet
SSKJ²
íntranéten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na intranet: intranetni strežnik; povezati organizacijske enote v intranetno omrežje
SSKJ²
ìntransigénca -e ž (ȉ-ẹ̑)
knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala
SSKJ²
ìntransigénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče
SSKJ²
ìntranzitíven -vna -o prid. (ȉ-ȋ)
jezikosl. neprehoden1: intranzitivni glagoli
SSKJ²
intravenózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
intríga -e ž (ȋ)
nav. mn., nav. slabš. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu, spletka: delati, kovati, snovati intrige; to je grda intriga; ljubezenske, politične intrige; opravljanje in intrige
SSKJ²
intrigánt in intrigànt -ánta m (ā á; ȁ á)
nav. slabš. kdor intrigira, spletkar: ta človek je velik intrigant; politični intriganti
SSKJ²
intrigántka -e ž (ā)
nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka
SSKJ²
intrigántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na intrigante ali intrigantstvo, spletkarski: intrigantsko ozračje / intrigantske ženske
SSKJ²
intrigántstvo -a s (ā)
nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delovanje proti komu, spletkarjenje: zašel je v kolesje intrigantstva in komolčarstva / intrigantstvo in neodkritost
SSKJ²
intrigírati -am nedov. (ȋ)
1. nedov. in dov. vzbujati zanimanje: predavatelja ta tematika osebno intrigira
2. nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delati proti komu, spletkariti: kamor pride, začne intrigirati / zelo so intrigirali proti njemu
SSKJ²
introdúkcija -e ž (ú)
1. knjiž. uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa
♦ glasb. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu
2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd
SSKJ²
intróitus -a in -ta m (ọ̑)
rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev:
SSKJ²
introjékcija -e ž (ẹ́)
psih. vnašanje lastnosti, značilnosti okolja ali drugih oseb v lastno osebnost:
SSKJ²
intronizácija -e ž (á)
knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev: škofovska intronizacija; intronizacija vladarjev
// ekspr. podelitev, priznanje vzvišenosti, veljave, moči: to delo je pravzaprav intronizacija besedne umetnosti
SSKJ²
intronizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati
SSKJ²
introspékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija
SSKJ²
introspektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman
♦ psih. introspektivna psihologija
    introspektívno prisl.:
    introspektivno razčlenjevati
SSKJ²
introvêrten -tna -o prid. (ȇ)
psih. introvertiran: introvertna osebnost
SSKJ²
introvertíran -a -o prid. (ȋ)
psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost
SSKJ²
introvertíranost -i ž (ȋ)
psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost
SSKJ²
intrúzija in intruzíja -e ž (ú; ȋ)
geol. vdor magme v zemeljsko skorjo: obsežna intruzija
// petr. kamnina, ki pri tem nastane, zaval:
SSKJ²
intruzíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od intruzija: intruzivno delovanje
SSKJ²
intuícija -e ž (í)
neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije
// intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji
SSKJ²
intuicionízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja: zavračati intuicionizem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
intuitíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na intuicijo ali intuitivnost: intuitiven domislek; intuitivna prognoza; intuitivno spoznanje / intuitivna sposobnost, zaznava / oster, intuitiven duh; izpovedovanje čustvenega in intuitivnega življenja / intuitiven umetnik
    intuitívno prisl.:
    intuitivno spoznavati; intuitivno odkrita resnica
SSKJ²
intuitivíst -a m (ȋ)
pristaš intuitivizma: naziranje intuitivistov
SSKJ²
intuitivízem -zma m (ī)
knjiž. uveljavljanje, poudarjanje intuicije v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: pesniški, umetniški intuitivizem
♦ filoz. intuicionizem
SSKJ²
intuitívnost -i ž (ȋ)
sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja
SSKJ²
invaginácija -e ž (á)
med. pojav, da se črevo uviha samo vase: težave so nastopile zaradi invaginacije
SSKJ²
invalíd -a m (ȋ)
kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz druge svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid
● ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje
♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
SSKJ²
invalíden -dna -o prid. (ȋ)
ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec; rehabilitacija invalidnih otrok; telesno in duševno invalidne osebe; pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni
// zastar. invalidski: invalidni sklad
SSKJ²
invalídka -e ž (ȋ)
ženska, ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposobna ali le delno sposobna za delo: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka / delovna invalidka ženska, ki se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotna invalidka; športnica invalidka
SSKJ²
invalidnína -e ž (ī)
denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine
// pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli
SSKJ²
invalídnost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost; priznati, ugotoviti invalidnost; določiti stopnjo invalidnosti; vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost
SSKJ²
invalídski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti
    invalídsko prisl.:
    invalidsko upokojiti koga
SSKJ²
ínvar -ja m (ȋ)
metal. zlitina železa in niklja: uporabljati invar; v prid. rabi: invar žica
SSKJ²
ìnvariánta -e ž (ȉ-ȃ)
mat. količina, ki pri kaki transformaciji ne spremeni svoje vrednosti: ugotoviti invarianto; pren., knjiž. na njuno razmerje so gledali kot na invarianto
SSKJ²
ìnvariánten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
nanašajoč se na invarianto: invariantna količina, lastnost / bistvo mišljenja ni invariantna struktura
SSKJ²
invazíja -e ž (ȋ)
1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje
// med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija
2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem
3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov
♦ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek
SSKJ²
invazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na invazijo: invazijska armada; invazijske čete, ladje / invazijske bolezni
SSKJ²
invazíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki vdira v veliki množini, navadno v telo: močno invaziven mikroorganizem
2. ki vrašča, prodira v drugo tkivo: tumor ni bil invaziven / invazivni rak materničnega vratu
3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: odločili so se za minimalno invaziven poseg; invazivna metoda zdravljenja krčnih žil
SSKJ²
invektíva -e ž (ȋ)
knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek: govoril je o njem brez invektiv; satirična invektiva zoper nasprotnika; invektive in pamfleti
SSKJ²
invéncija -e ž (ẹ́)
odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij
// knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije
♦ glasb. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba; lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba
SSKJ²
invenciózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev
    invenciózno prisl.:
    invenciozno napisana drama
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
invencióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. iznajdljivost, domiselnost: delo razkriva veliko pisateljevo invencioznost / invencioznost umetniške stvaritve
SSKJ²
inventár -ja m (ā)
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti
// seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar
2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence
// izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar
♦ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja
SSKJ²
inventáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na inventar: inventarna vrednost / inventarna knjiga knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; inventarna številka številka posameznega inventariziranega predmeta / inventarni zapisnik
SSKJ²
inventaríst -a m (ȋ)
uslužbenec, ki vodi evidenco o inventarju: razpisati mesto inventarista
SSKJ²
inventarizácija -e ž (á)
1. glagolnik od inventarizirati: opraviti inventarizacijo / inventarizacija novih knjig, nabavljene opreme
2. knjiž. popis, pregled: potrebna bi bila inventarizacija anonimnih stvaritev / razstava predstavlja inventarizacijo vseh dosedanjih dosežkov v grafiki
SSKJ²
inventarizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od inventarizirati: inventariziranje opreme; zapisnik o inventariziranju / inventariziranje knjige, rokopisa
SSKJ²
inventarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati: inventarizirati nove knjige, novo opremo / v podjetju zdaj inventarizirajo delajo inventuro; pren., knjiž. inventarizira pojme in jih zavrača
// vpisati v tak seznam: inventarizirati knjigo, rokopis
    inventarizíran -a -o:
    inventarizirani predmeti
SSKJ²
inventárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na inventar: inventarski predmeti / inventarska knjiga inventarna knjiga
SSKJ²
inventírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zastar. delati inventuro: ves teden so inventirali
SSKJ²
inventíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. iznajdljiv, domiseln: inventiven in ustvarjalen avtor / pesnikovi motiviki manjka inventivne širine / inventivni glasbeni dosežki; film je režijsko zelo inventiven
    inventívno prisl.:
    inventivno zasnovano delo
SSKJ²
inventívnost -i ž (ȋ)
knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi pričakovali od avtorja več inventivnosti / inventivnost umetniškega dela
SSKJ²
inventúra -e ž (ȗ)
popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju
♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura
SSKJ²
inventúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis
♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah
SSKJ²
invêrten -tna -o prid. (ȇ)
kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji:
SSKJ²
invertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek
♦ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor
    invertíran -a -o:
    postopek je zdaj invertiran
    ♦     med. spolno invertiran človek nekdaj homoseksualen
SSKJ²
invêrzen -zna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnem
♦ mat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
SSKJ²
invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ)
1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
2. jezikosl. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
♦ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; glasb. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija nekdaj spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah
SSKJ²
investícija -e ž (í)
1. uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba: investicije kmetov so se povečale; obrtniška investicija / investicija v hišo / nakup delnic je bila dobra investicija; pren. sinovo šolanje je bila draga, a dobra investicija
// za to namenjeni, uporabljeni ali potrebni denar: višina investicij
// kar se doseže, ustvari s tem denarjem: vrednost investicij
2. nav. mn., ekon. uporaba dela na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog, naložba: usmerjati, ustaviti, zmanjšati investicije; investicije v industrijo, kmetijstvo, turizem; plan investicij; sredstva za investicije / družbene, gospodarske, negospodarske investicije / bruto investicija ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; javna investicija v objekt za splošne družbene potrebe; kapitalna investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; neto investicija ki ne obsega nadomestila za amortizacijo
SSKJ²
investicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na investicijo: investicijski načrt, program; premišljena investicijska politika podjetja / investicijska sredstva / publ. investicijska poraba je presegla lansko za trideset odstotkov poraba denarja za investicije / povečati investicijski sklad; investicijska banka / investicijski objekti; investicijsko vzdrževanje zgradb
♦ fin. investicijski krediti
SSKJ²
investíranje -a s (ȋ)
glagolnik od investirati: investiranje ni prineslo pričakovanih rezultatov / prekomerno investiranje v industrijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
investírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti: veliko investirati / investirati v hišo; pren. za njegovo izobrazbo so investirali precej denarja
2. ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog; vložiti, naložiti: investirati v industrijo, kmetijstvo, turizem; investirati v razširjeno reprodukcijo / tovarna je veliko investirala v stroje
3. v fevdalizmu slovesno podeliti službo, posest vazalu ali škofu, umestiti: vojvodi so izbrali škofe in jih nato investirali
SSKJ²
investítor -ja m (ȋ)
1. oseba ali država, ustanova, ki investira: sredstva investitorjev
2. naročnik gradbenega objekta: investitor novih stanovanjskih blokov je občina; investitorji in projektanti
SSKJ²
investítorica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: glavna investitorica projekta je občina; največje slovenske investitorice v tujini; solastnica in investitorica / tuje države investitorice v Sloveniji
SSKJ²
investítorka -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: najpomembnejše, največje tuje investitorke v Sloveniji; država, občina kot glavna investitorka obvoznice
SSKJ²
investitúra -e ž (ȗ)
1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri
♦ zgod. boj za investituro investiturni boj
2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro
// publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro
SSKJ²
investitúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na investituro: investiturni običaj
♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov
SSKJ²
in vítro -- v prid. rabi (ȋ)
ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro poskus in poskus in vitro; in vitro oploditev in oploditev in vitro; prisl. vrednotiti rezultate raziskovalnega dela in vitro
SSKJ²
in vívo -- v prid. rabi (ȋ)
ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; in vivo meritve in meritve in vivo; prisl.: preizkusiti metodo zdravljenja sladkorne bolezni in vivo
SSKJ²
invokácija -e ž (á)
lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa: vznesena invokacija / invokacija boginje
♦ zgod. uvodni del srednjeveških listin s prošnjo za božjo pomoč
SSKJ²
involúcija -e ž (ú)
1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje
2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu
SSKJ²
involucíjski tudi involúcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na involucijo: involucijski pojavi / evolucijski in involucijski procesi v organizmu / involucijska doba klimakterij, mena
SSKJ²
involvírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti
♦ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti
    involvíran -a -o:
    omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi
SSKJ²
inzula gl. insula
SSKJ²
inzulín tudi insulin -a [druga oblika inzulín tudi insulín] m (ȋ)
biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri
// med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina
SSKJ²
inzulínski tudi insulinski -a -o [druga oblika inzulínski tudi insulínski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na inzulin: inzulinski preparat / inzulinske injekcije
SSKJ²
inženír -ja m (í)
strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole
// strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje
SSKJ²
inženírec -rca m (ȋ)
pripadnik inženirske enote: inženirci so naredili pontonski most; četa inženircev
SSKJ²
inženíring -a m (ȋ)
1. publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring
// podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij
2. v zvezi genski ali genetski inženiring spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genska tehnologija: razvoj na področju genetskega inženiringa
// tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni: raziskovalcem je uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg; v prid. rabi: inženiring biro
SSKJ²
inženírka -e ž (í)
strokovnjakinja za tehniko z visoko izobrazbo: postala je inženirka; gradbena, tekstilna inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije / diplomirana inženirka akademski naslov za diplomantko tehniške fakultete, visoke šole
SSKJ²
inženírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski častnik; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola
♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire
// publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
inženírstvo -a s (ī)
1. naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo
// s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo
2. v zvezi gensko inženirstvo spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genska tehnologija: z genskim inženirstvom se pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi
// tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni: zloraba genskega inženirstva
● star. študirati inženirstvo tehniko
♦ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir
SSKJ²
ión -a m (ọ̑)
fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion
SSKJ²
ionizácija -e ž (á)
fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina
SSKJ²
ionizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule
SSKJ²
ionizátor -ja m (ȃ)
1. naprava, k v prostor oddaja negativne ione in ga s tem očiščuje: v napravo je vgrajen ionizator; vlažilec in ionizator
2. teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok:
SSKJ²
ionizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira
    ionizirajóč -a -e:
    ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje
    ionizíran -a -o:
    ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij
SSKJ²
ionosfêra -e ž (ȇ)
meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; območje ionosfere; ionizacija v ionosferi
SSKJ²
ionosfêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na ionosfero: ionosferski pojavi / ionosferska plast plast ionosfere z zelo povečano koncentracijo ionov in elektronov
SSKJ²
iónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal
♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita
SSKJ²
ípak člen. (ȋ)
zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
SSKJ²
iperít -a m (ȋ)
kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni
SSKJ²
ipsácija -e ž (á)
(spolno) samozadovoljevanje:
SSKJ²
ipsilon gl. y
SSKJ²
ìracionálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / iracionalne želje neuresničljive
// ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja
♦ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili
    ìracionálno prisl.:
    iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega
SSKJ²
ìracionalízem -zma m (ȉ-ī)
1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma
2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
SSKJ²
ìracionálnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti
SSKJ²
iradiácija -e ž (á)
1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev
2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije
3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele:
SSKJ²
irakizácija -e ž (á)
1. umik tuje, zlasti ameriške vojske iz države in uvedba pomoči domači vojski: sčasoma je prišlo do irakizacije / irakizacija Iraka
2. dodajanje sporu, nesoglasju poteze, značilne za vojno in povojno stanje v Iraku: irakizacija Afganistana, Kosova, Mehike
SSKJ²
irakizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dodajati sporu, nesoglasju (v državi, med državami) poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: irakizirati Afganistan
    irakizírati se 
    dobivati poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: razmere v državi se nevarno irakizirajo
SSKJ²
iranístika -e ž (í)
veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
iránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina
♦ jezikosl. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind
SSKJ²
iráški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Iračane ali Irak: iraški narod; iraška kriza; iraška vlada / iraška vojna
SSKJ²
ÍRC -a in -- m (ȋ) krat.
protokol, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki na internetu: fanta je spoznala na IRC-u / mreža IRC; prvi del zloženk: IRC-kanal; IRC-strežniki
SSKJ²
írcanje -a s (ȋ)
glagolnik od ircati: nekateri so za ircanje zapravili ure in ure
SSKJ²
írcati -am nedov. (ȋ)
komunicirati prek sistema IRC: najprej je ircal in sodeloval na forumih, nato odkril blog
SSKJ²
ìreálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu
♦ jezikosl. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik
SSKJ²
ìreálnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost
SSKJ²
iredénta -e ž (ẹ̑)
publ. pristaši iredentizma, iredentisti: tega dejanja je bila osumljena iredenta; italijanska iredenta
// iredentizem: hujskati k iredenti
SSKJ²
iredentíst -a m (ȋ)
za pripadnike nasprotne države pristaš iredentizma: odklanjati neupravičene zahteve iredentistov
SSKJ²
iredentístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na iredentiste ali iredentizem: iredentistične težnje; južnotirolsko iredentistično gibanje
SSKJ²
iredentízem -zma m (ī)
za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi: hujskati k iredentizmu; italijanski iredentizem; pristaši iredentizma
SSKJ²
ìreguláren -rna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito
SSKJ²
ìregulárnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost
SSKJ²
ìrelevánten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
SSKJ²
ìreligióznost -i ž (ȉ-ọ̑)
brezverstvo, ateizem: širjenje ireligioznosti / izraziti svojo ireligioznost
SSKJ²
ìreverzibílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ)
knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj
♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
SSKJ²
írh -a m (í)
mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha
♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom
SSKJ²
írhar -ja m (ī)
1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji
2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji
SSKJ²
írharski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na irharje: irharska obrt / irharsko vedenje
SSKJ²
írharstvo -a s (ī)
1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno
2. slabš. nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
írhast -a -o prid. (í)
1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače
2. slabš. neroden2, neuglajen: irhast možak
SSKJ²
írhov -a -o prid. (í)
star. ki je iz irhovine; irhast: irhov suknjič ima
SSKJ²
írhovec -vca m (í)
ekspr. kdor nosi irhaste hlače: stari irhovec je vzel pipo iz ust
SSKJ²
írhovice -vic ž mn. (í ȋ)
nar. irhaste hlače: nositi, obleči irhovice; fantje v kratkih irhovicah
SSKJ²
irhovína in írhovina -e ž (í; í)
1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino
2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina
SSKJ²
irhovínast in írhovinast -a -o prid. (í; í)
nar. ki je iz irhovine; irhast: kratke irhovinaste hlače
SSKJ²
írhovke -hovk ž mn. (í ȋ)
irhaste hlače: nositi, obleči irhovke; kratke irhovke; ima nove irhovke
SSKJ²
irídij -a m (í)
kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina
SSKJ²
irigácija -e ž (á)
1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje
2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko:
SSKJ²
irigacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na irigacijo: irigacijski načrt; irigacijske naprave; irigacijska dela / prenosno irigacijsko stojalo
SSKJ²
irigátor -ja m (ȃ)
med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik:
SSKJ²
íris -a m (ȋ)
1. anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico; šarenica: vnetje irisa
2. vrtn. vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti; perunika: šopek rumenih irisov
SSKJ²
iritácija -e ž (á)
knjiž. vznemirjanje, draženje1: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice
SSKJ²
iritírati -am nedov. in dov. (ȋ)
vznemirjati, dražiti2: njegovi odgovori me iritirajo / nikotinovi produkti iritirajo sluznico
SSKJ²
irítis -a m (ȋ)
med. vnetje šarenice: akutni, kronični iritis
SSKJ²
irizácija -e ž (á)
knjiž. svetlikanje v mavričnih barvah: oblaki z močno irizacijo / irizacija rudnin
SSKJ²
irizírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. svetlikati se v mavričnih barvah: steklo lepo irizira
    irizíran -a -o:
    arheol. irizirano steklo steklo, ki zaradi preperelosti odbija svetlobo v mavričnih barvah
SSKJ²
irokéza -e ž (ẹ̑)
pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: ostriči se na irokezo; panker z irokezo
SSKJ²
iróničen -čna -o prid.(ọ́)
ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda
    irónično prisl.:
    ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton
SSKJ²
iróničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost ironičnega: od kod izvira tvoja huda ironičnost / ironičnost sestavka, zapisa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ironíja -e ž (ȋ)
1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno
2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode
♦ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje
SSKJ²
irónik -a m (ọ́)
knjiž. ironičen človek, zlasti pisatelj: duhovit ironik in humorist; omenjeni avtor je bil največji ironik svojega stoletja
SSKJ²
ironizácija -e ž (á)
ironiziranje: svoje naziranje je prikazal z ironizacijo družbe
SSKJ²
ironizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ironizirati: izživljati se v ironiziranju; neizprosno ironiziranje; njihovo prizadevanje je bilo večkrat predmet ironiziranja
SSKJ²
ironizírati -am nedov. (ȋ)
izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor družbeno moralo obsoja, kritizira / ekspr. ne verjemi njegovi ponudbi, on le ironizira ne misli iskreno, zares
SSKJ²
ironman -a [ájronmen] m (ȃ) šport.
zelo težek, zahteven triatlon: ironman je vsakoletna preizkušnja triatloncev / triatlon ironman; v prid. rabi: ironman triatlon
SSKJ²
írovec -vca m (ȋ)
publ. pripadnik Irske republikanske armade: irovci so naredili nov atentat
SSKJ²
írs in jírs -a m (ȋ)
1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem
2. nar. mavrah: nabirati irse
SSKJ²
írski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Irce ali Irsko: irska kultura / irsko ljudstvo
♦ lov. irski seter večji lovski pes vitke postave z dolgimi ušesi in dolgo dlako; obrt. irska čipka kvačkana čipka iz bombažnega sukanca; tekst. irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vrtn. irski brin okrasni grm pokončne, vitke rasti, Juniperus communis hibernica
SSKJ²
ISDN -- in -a in -ja [iesdẹèn in iesdeèn -êna in isədənə̀] m (ȅ ȇ; ə̏) krat.
digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: monter je na zid pritrdil škatlico ISDN; prvi del zloženk: ISDN-modem; ISDN-priključek; ISDN-linija
SSKJ²
íshias -a [tudi íšijas] m (ȋ)
med. vnetje bedrnega živca: zdraviti ishias
SSKJ²
ishiátičen -čna -o [tudi išijátičən] (á)
pridevnik od ishias: ishiatične bolečine
SSKJ²
iskáč -a m (á)
1. kdor (kaj) išče; iskalec: iskači zlata / iskači novih poti v umetnosti
2. lov. pes, ki išče divjad in jo spodi iz skrivališča: dober, slab iskač
SSKJ²
iskálec -lca [iskau̯ca in iskalca] m (ȃ)
1. kdor (kaj) išče: iskalci diamantov, zlata; poklicali so iskalca vode / ekspr. iskalci pravice, resnice, sreče / iskalci min so preiskali vso sotesko
2. knjiž. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: on je eden najzanimivejših likovnih iskalcev svoje generacije
3. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva; iskalo: dobiti predmet v iskalec
♦ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni
SSKJ²
iskálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na iskanje: iskalna akcija je bila brezuspešna / magnetne in druge iskalne naprave; iskati vodo z iskalno palico, šibo bajanico / v proučevanju zgodovinskega gradiva se skriva velik iskalni napor
♦ pravn. iskalni dolg dolg, po katerega plačilo mora priti k dolžniku upnik sam
SSKJ²
iskálka -e [iskau̯ka in iskalka] ž (ȃ)
ženska, ki (kaj) išče: iskalka igralskih talentov; iskalke zlata, biserov; na Zavodu za zaposlovanje je prijavljena kot aktivna iskalka zaposlitve / ekspr. večna iskalka ljubezni, resnice, sreče
SSKJ²
iskálnik -a m (ȃ)
1. rač. spletna stran ali polje na spletni strani za iskanje informacij, spletnih strani: zmogljiv iskalnik omogoča obiskovalcem iskanje informacij po različnih kriterijih; vpisati besedo v iskalnik / internetni, spletni iskalnik
2. rač. program, ki na internetu, računalniku najde iskane informacije, podatke: datotečni iskalnik; namestitev iskalnika na računalniško namizje
3. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: iskati kable z elektromagnetnim iskalnikom
♦ fot. iskalo
SSKJ²
iskálo -a s (á)
1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala
2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva: dobiti, zajeti predmet v iskalo / briljantno, optično iskalo
♦ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni
SSKJ²
iskálstvo -a s (ȃ)
knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pesnikovo iskalstvo resnice je bilo iskreno / iskalstvo v glasbi, likovni umetnosti
SSKJ²
iskánec -nca m (á)
iskan človek: končno so le našli oba iskanca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
iskánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od iskati: fanta so po dolgem iskanju našli v gozdu / iskanje stanovanja je bilo brezuspešno / iskanje vode z bajanico je bilo uspešno; ukvarjajo se z iskanjem zlata / iskanje boga mu je bil življenjski cilj; poskusili so z iskanjem novih metod / ti psi so najprimernejši za iskanje divjadi; iskanje poti jih je zelo zamudilo / knjiž. iskanje samega sebe / napredno iskanje računalniško iskanje podatkov, ki ustrezajo specifičnim iskalnim kriterijem
2. knjiž. prizadevanje za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: gledališko ustvarjanje je neprestano iskanje; v grafiki se razkriva tedanje likovno iskanje; nova iskanja v glasbi
SSKJ²
iskánost -i ž (á)
knjiž. nenaravnost, izumetničenost: v pesnikovem stilu ni iskanosti; iskanost pesniškega izraza; njegova pripoved je preprosta, tuja vsaki iskanosti
SSKJ²
iskátelj -a m (ȃ) knjiž.
1. kdor (kaj) išče; iskalec: Tomo Zupan je bil neutruden iskatelj prešernian / iskatelj lepote, resnice / nemiren iskatelj pustolovščin
2. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: iskatelji novih poti v instrumentalni glasbi; književniki iskatelji
SSKJ²
iskáteljski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija
SSKJ²
iskáteljstvo -a s (ȃ)
knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pisateljevo mrzlično iskateljstvo / iskateljstvo v literaturi
SSKJ²
iskáti íščem nedov., íščite in iščíte (á í)
1. prizadevati si priti do česa
a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati drobiž po žepih
b) odsotnega: ne vem več, kje naj ga iščem; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno / povejte, da se kmalu vrnem, če bi me kdo iskal spraševal po meni / klicali in iskali so dekle po vsej hiši
2. s širokim pomenskim obsegom prizadevati si doseči kaj, priti do česa
a) če osebek tega nima: iskati delo, službo, stanovanje; iskati moža, ženina / iskati gobe, maline; iskati vodo; iskati zlato / iskati dovoljenje, nasvet; publ. iskati zdravniško pomoč iti k zdravniku; pren. iskati pravico, srečo
b) če osebku to še ni znano: iščejo ustreznejše metode; iskati drugačen, hitrejši način dela / iskati izhod iz težavnega položaja; vzroke za neuspeh bo treba iskati drugje / iskal je primerno besedo, pa je ni našel / krivca še iščejo; povzročitelja bolezni še niso odkrili, ga še iščejo
3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: svojce ponesrečenca so iskali po časopisih in po radiu / dolgo so iskali pravo pot / pobegle zapornike še iščejo; pren., knjiž. njegova misel jo je iskala
b) z gledanjem: stal je pri oknu in jo iskal med množico; ozira se okrog, kot bi koga iskala / iskati na zemljevidu, v slovarju
c) s tipanjem: v temi je iskal posteljo; zdravnik je dolgo iskal bolnikovo žilo / knjiž. njuni roki sta se iskali
4. navadno z glagolskim samostalnikom želeti, hoteti, pričakovati: iskati pomoč, sočutje, tolažbo pri kom / ekspr.: vedno išče prepir; kar išče, da bi se sprl
5. v namenilniku, v zvezi s hoditi, iti izraža nakup, prevzem: kosilo hodijo iskat v menzo; šel je iskat kruh / greva skupaj v kino, pridi me iskat pridi pome
● ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; slabš. kaj spet iščeš tu? zakaj si prišel; kakšne namene imaš; ekspr. tu nimaš več kaj iskati pojdi; nisi zaželen; išče koristi želi jih imeti; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; knjiž. otroci iščejo materi v obraz, kje je oče ji skušajo razbrati z obraza; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor išče, najde
    iskáti se knjiž.
    prizadevati si spoznati svoje bistvo: vse življenje se je iskal, pa se ni našel / pisatelj se vsebinsko še išče
    iskáje :
    otroci so se, kostanj iskaje, razkropili po gozdu
    iščóč -a -e:
    nekaj časa je molčal, iščoč primernih besed
    iskán -a -o
    1. deležnik od iskati: končno je zagledala iskanega otroka; našli so dolgo iskane listine
    2. publ. po katerem je veliko povpraševanje: zelo iskani proizvodi; to so trenutno najbolj iskane cigarete; ljudje teh poklicev so precej iskana delovna sila; blago te barve je letos zelo iskano
    3. knjiž. nenaraven, izumetničen: njegov besedni izraz je precej iskan / ekspr. iskana aktualnost jemlje romanu vrednost
SSKJ²
ísker -kra -o prid. (í)
1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
// knjiž. hiter, uren2, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
    ískro prisl.:
    iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ²
ískra -e ž (í)
1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob kratkotrajnem električnem toku v plinu, navadno zraku
2. v kratkih presledkih pojavljajoča se trenutna, intenzivna svetloba: migljajoče iskre na snegu; iskre v očeh / sneg se blešči v belih iskrah / z oslabljenim pomenom: iz oči ji švigajo iskre jeze; v temi je zagledal iskri volčjih oči
3. knjiž., ekspr. kar povzroča nastajanje, ustvarjanje česa: živa stvariteljska iskra; iskra ustvarjalnega duha / razvneti iskro upora
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: še je bila iskra življenja v njem; na tihem je še imel iskro upanja / niti iskre ljubezni, razumevanja ni v njej prav nič
● ekspr. prepirala sta se, da so se kar iskre kresale zelo, hudo; ekspr. iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre duhovite misli, domislice; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; dekle je kakor iskra živahno, temperamentno
SSKJ²
ískrast -a -o prid. (í)
podoben iskri: iskraste zvezde
// poln isker: iskrast plamen
SSKJ²
iskrén -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄)
1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja
// ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje
2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja
    iskréno prisl.:
    iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / v členkovni rabi, kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja
SSKJ²
iskrênje -a s (é)
glagolnik od iskriti se: iskrenje podkev / iskrenje snega, zvezd
♦ biol. iskrenje morja ki ga povzročajo iskrnice; teh. iskrenje preskakovanje isker med ščetko in vrtečim se delom električnega stroja
SSKJ²
iskrénost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost iskrenega človeka: zelo radi so ga imeli zaradi njegove iskrenosti; v njenih očeh je bral iskrenost / zdravnik je čutil iskrenost njegove zahvale; ekspr. povedal je, kakor je mislil, z vso iskrenostjo
SSKJ²
ískrica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od iskra: iskrice so letele, švigale daleč naokrog / iskrice v očeh / če bi bila v njem vsaj iskrica dobrote, bi se to ne zgodilo; niti iskrice upanja ni imel več
SSKJ²
iskrílo -a s (í)
elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo: krogelno iskrilo
SSKJ²
iskríšče -a s (í)
1. teh. kraj, kjer preskakujejo električne iskre: na iskrišču nastane visokofrekvenčni električni tok
2. elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo; iskrilo
SSKJ²
iskríti se -ím se tudi iskríti -ím nedov., iskrèn (ī í)
1. oddajati iskre zaradi udarjanja ob zelo trd predmet: kremen se iskri; podkve so se iskrile v diru
2. oddajati, dajati v presledkih trenutno, intenzivno svetlobo: sneg se iskri; zvezde se iskrijo na nočnem nebu / oči se mu iskrijo od navdušenja, veselja; led se iskri v soncu
3. ekspr., v zvezi z od pojavljati se v visoki stopnji, veliki meri: njegova novejša proza se kar iskri od domislic; vse, kar je napisal, se iskri od duhovitosti / v njenih očeh se je iskrilo sovraštvo kazalo, izražalo
    iskrèč se -éča -e:
    curek vode je, iskreč se, brizgal na vse strani; iskreči se biseri; iskreče se misli; temne, iskreče se oči
SSKJ²
iskrív -a -o prid. (ī í)
1. ki se iskri, svetlika: iskrivi biseri; iskriv sneg; nebo je bilo polno iskrivih zvezd / iskrive oči so ji veselo sijale
2. knjiž. duhovit, bister: iskriv humor; to je bila iskriva domislica, misel / izkazal se je kot zelo iskriv sogovornik
SSKJ²
iskrívost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost iskrivega: iskrivost dragih kamnov
2. knjiž. duhovitost, bistrost: iskrivost njegovih misli je vso družbo zelo presenetila; iskrivost satire
SSKJ²
ískrn -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na iskro: iskrni snopi
SSKJ²
ískrnica -e ž (ȋ)
zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
iskrolòv -ôva m (ȍ ō)
iskrolovec
SSKJ²
iskrolôvec -vca m (ȏ)
priprava na dimniku ali v njem, ki zadržuje iskre: lokomotive so bile tedaj še brez iskrolovcev; tovarniški dimnik s kupolastim iskrolovcem
SSKJ²
ískrost -i ž (í)
lastnost, značilnost iskrega: zavida mu iskrost njegovih konj / ekspr. iskrost črnih oči / knjiž. iskrost duha bistrost, prodornost
SSKJ²
íslam -a m (ȋ)
vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam; širjenje islama
// publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama
SSKJ²
islamíst -a m (ȋ)
pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni, zmerni islamisti
SSKJ²
islamizácija -e ž (á)
uvajanje, širjenje islama: islamizacija je prinesla s seboj velike spremembe; islamizacija Balkana
SSKJ²
islamízem -zma m (ī)
knjiž. islam: sprejeti islamizem / umetnost islamizma
SSKJ²
islamizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. uvajati, širiti islam: njegov namen ni bil islamizirati Zahod, temveč modernizirati islam
2. delati kaj muslimansko: poskušali so islamizirati državo
    islamizíran -a -o:
    islamizirane države; islamizirano ljudstvo
SSKJ²
islamofobíja -e ž (ȋ)
sovraštvo, odpor do islama in muslimanov: v resoluciji so obsodili islamofobijo; širiti islamofobijo; pojav islamofobije; boj proti islamofobiji
SSKJ²
íslamski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na islam: islamska umetnost / prebivalci so islamske vere
SSKJ²
islándski in íslandski -a -o prid. (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec
SSKJ²
íspa -e ž (ȋ)
nar. podstrešje: skriti se na ispi; stopnice na ispo
SSKJ²
istêje istêj ž mn. (ē ȇ)
nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine
SSKJ²
istem gl. istmus
SSKJ²
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta
// ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja
c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil
// ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti
3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti
4. zastar., v zaimenski rabi ta1, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu – isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo
● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem
    ísti -a -o sam.:
    isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; 
prim. isto
SSKJ²
ístina -e ž (ȋ)
zastar. resnica2: govoriti istino; imeti, šteti kaj za istino
● zastar. istina je, kar pravijo res je
SSKJ²
istinít -a -o prid. (ȋ)
zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva
    istiníto 
    prislov od istinit: istinito prikazovati kaj
    // poudarja trditev: istinito lep prizor
SSKJ²
istinítost -i ž (ȋ)
zastar. resničnost, stvarnost, dejanskost: dokazati istinitost dogodka; istinitost dejstev
SSKJ²
ístiti -im nedov. (ī ȋ)
knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo
SSKJ²
ístje ístij ž mn. (ī ȋ)
nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ístmus -a in ístem -tma m (ȋ; ī)
geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus
SSKJ²
ísto prisl. (ȋ)
zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi
SSKJ²
isto... ali ísto... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako
SSKJ²
istobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je iste barve: istobarvne obleke; istobarvno blago
♦ šah. istobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca
SSKJ²
istočásen -sna -o prid.(á)
ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij
    istočásno prisl.:
    prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati
SSKJ²
istočásnost -i ž (á)
lastnost istočasnega: istočasnost dogodkov / ta glagol izraža istočasnost
SSKJ²
istodôben -bna -o prid. (ó ō)
nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik
// zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil
    istodôbno prisl.:
    istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno
SSKJ²
istodôbnost -i ž (ó)
lastnost istodobnega: istodobnost zapisov / istodobnost ugotovitev istočasnost
♦ jezikosl. glagolska oblika za izražanje istodobnosti
SSKJ²
istoimén -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. istoimenski: film je posnet po istoimenem romanu
SSKJ²
istoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima isto, enako ime: film snemajo po istoimenskem romanu angleškega pisatelja; arija Aide iz istoimenske opere; v knjigo je uvrščena istoimenska zbirka črtic in novel
♦ elektr. istoimenski električni naboji električni naboji, ki so vsi pozitivni ali vsi negativni; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; istoimensko število količina, ki se izrazi v primerjavi z drugo količino z isto mersko enoto
SSKJ²
istoizvóren -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. ki je istega izvora: istoizvorne posledice / istoizvoren pojav
♦ biol. istoizvorni organi homologni organi
SSKJ²
istokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. ki je iste krvi, istega rodu: istokrvni ljudje
♦ vet. istokrvno govedo govedo iste pasme
SSKJ²
istolétnik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
SSKJ²
istoléžen -žna -o prid. (ẹ̄)
geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici
SSKJ²
istolíčen -čna -o prid. (ī)
knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar
♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
SSKJ²
istolíčnost -i ž (ī)
knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari
♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem
SSKJ²
istopoménski -a -o prid. (ẹ̑)
jezikosl. ki ima isti pomen: istopomenske besede
SSKJ²
istoréčje -a s (ẹ̑)
lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega
SSKJ²
istórija -e ž (ọ́)
1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije
// nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije
2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
SSKJ²
istoróden -dna -o prid. (ọ̄)
ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo
// knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
istoródnost -i ž (ọ̄)
lastnost istorodnega: istorodnost prebivalstva / knjiž. istorodnost pojavov / istorodnost izbranih motivov enakovrstnost, enakost
SSKJ²
istosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na isto smer: istosmerni veter / istosmerni interesi
♦ elektr. istosmerni tok enosmerni tok
    istosmérno prisl.:
    istosmerno delujoče pobude
    ♦     geom. istosmerno vzporedni premici istosmiselno vzporedni premici
SSKJ²
istosmérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja
SSKJ²
istosmíseln -a -o [istosmisələn in istosmisəln] prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na isti smisel: istosmiselno delovanje
    istosmíselno prisl.:
    istosmiselno nastopati
    ♦     geom. istosmiselno vzporedni premici
SSKJ²
istospôlen -lna -o prid. (ȏ)
knjiž. ki je istega spola: istospolni vrstniki / istospolna nagnjenja homoseksualna
SSKJ²
istosredíščen -čna -o prid. (ȋ)
geom. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: istosrediščna kroga; istosrediščne krogle
SSKJ²
ístost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari
// identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila
♦ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; pravn. ugotoviti istost osebe identičnost
SSKJ²
ístotakó prisl. (ȋ-ọ̑)
zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed
SSKJ²
ístotàm prisl. (ȋ-ȁ)
zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam
SSKJ²
istovérec -rca m (ẹ̑)
knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi: poročila se je z istovercem
SSKJ²
istovéten -tna -o prid. (ẹ̄)
publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom
SSKJ²
istovétenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od istovetiti: Trubarjevo istovetenje s Slovenci in slovenskim jezikom / istovetenje zločina in bolezni
SSKJ²
istovétiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo
SSKJ²
istovétnost -i ž (ẹ̄)
publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj
// pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice
♦ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi
SSKJ²
istovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma
SSKJ²
istovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi
SSKJ²
istovŕstnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost istovrstnega: istovrstnost predmetov / istovrstnost njihove dejavnosti jih povezuje
SSKJ²
istozlóžen -žna -o prid. (ọ̄)
jezikosl. ki pripada istemu zlogu: istozložni glas
SSKJ²
istoznáčen -čna -o prid. (ȃ)
zastar. istopomenski: istoznačne besede
SSKJ²
istràn in istrán -ána m (ȁ á; ȃ)
vino iz Istre: prinesel mu je liter črnega istrana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
istriján -a m (ȃ)
gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec
SSKJ²
istrijánec -nca m (ȃ)
1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec
2. istran: naročiti liter istrijanca
SSKJ²
ístroromúnski -a -o prid. (ȋ-ȗ)
nanašajoč se na Istroromune: istroromunski jezik
SSKJ²
ístrski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino
♦ glasb. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo
SSKJ²
íšias -a m (ȋ)
vnetje bedrnega živca, med. ishias: imeti, zdraviti išias
SSKJ²
iškarijót -a m (ọ̑)
slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot!
SSKJ²
iškarijótski -a -o prid. (ọ̑)
slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki
SSKJ²
ítak in ìtak člen. (ȋ; ȉ)
1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako: toča je uničila že itak revne posevke
// za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: ostani še, vlak si itak zamudil / ne bom je predstavljal, saj jo itak poznate
2. zastar. kljub temu, vendar: bila je bogata, itak ni mogla dobiti ženina
SSKJ²
italianíst -a m (ȋ)
strokovnjak za italianistiko: znan italianist
SSKJ²
italianístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja
// um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem
SSKJ²
italianístika -e ž (í)
veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike
SSKJ²
italianizácija -e ž (á)
glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen
SSKJ²
italianízem -zma m (ī)
jezikosl. element italijanščine v kakem drugem jeziku: ogibati se italianizmov
SSKJ²
italianizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od italianizirati: italianiziranje obmejnega prebivalstva
SSKJ²
italianizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj italijansko: italianizirati obmejne prebivalce / italianizirati takratno nizozemsko slikarstvo
SSKJ²
italijanáš -a m (á)
slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji
♦ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji
SSKJ²
italijánček -čka m (ȃ) pog.
dva decilitra točenega piva: za italijančka je odštela 1,70 evra
SSKJ²
italijánčiti -im nedov. (á ȃ)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti italijanskega jezika: odkar je prišel iz Italije, rad italijanči
// ekspr. govoriti italijansko: govôri po naše, zakaj italijančiš
SSKJ²
italijánka -e ž (ȃ)
1. pog. kar je po izvoru iz Italije: od vseh sort pšenice je najbolje obrodila italijanka; gojiti italijanke in razne druge pasme kokoši; kranjske čebele in italijanke italijanske čebele
2. voj. karabinka z zložljivim bajonetom pod cevjo, italijanske proizvodnje: nameril je vanj svojo kratko italijanko
SSKJ²
italijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica
    italijánsko prisl.:
    govoriti (po) italijansko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
italijánstvo -a s (ȃ)
državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo
// italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva
SSKJ²
italijánščina -e ž (ȃ)
italijanski jezik: uči se italijanščino; melodioznost italijanščine / popoldne imajo italijanščino pouk tega jezika
SSKJ²
italofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za italijansko politiko ali kulturo: navdušen italofil
SSKJ²
italofílski -a -o (ȋ)
pridevnik od italofil: italofilska politika
SSKJ²
itálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italce: italski jeziki / atrij je bil v italski hiši osrednji stanovanjski prostor
// zastar. italijanski: potovanje po italskih mestih
SSKJ²
iterácija -e ž (á)
1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje: uporabljati iteracije
2. mat. računanje, pri katerem se ponavlja vstavljanje približnega rezultata, da se s tem približuje pravemu rezultatu: rešiti nalogo z iteracijo
SSKJ²
íterativen in iteratíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ)
jezikosl. ki izraža ponavljajoče se dejanje; ponavljalen: iterativni glagoli
SSKJ²
itêrbij -a m (é)
kem. redka kovina sive barve, element Yb:
SSKJ²
íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi)
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje
    íti se 
    opravljati kako igro
    a) z namenilnikom: iti se igrat, kartat / iti se kosat, metat
    b) s tožilnikom: iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš / šli so se različne igre
    // ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo
    ●     ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov
    gredé :
    domov grede je prepeval; tvoje rože sem mimo grede občudoval; nazaj grede smo gazili po debelem snegu; knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno
    gredóč -a -e:
    gredoč po cesti je žvižgal; ogovarjali so mimo gredoče ljudi; sam.: zavpil je za gredočim
    idóč -a -e:
    star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem; dobro idoča obrt; sam.: na idoče se ni ozirala; 
prim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč
SSKJ²
itinerár -ja tudi itinerárij -a m (á)
knjiž. popis potovanja, potopis: izdati itinerar
// tur. podroben načrt, popis nameravanega potovanja: držati se itinerarja
♦ zgod. seznam cest in ladijskih zvez v rimskem imperiju
SSKJ²
itisón -a m (ọ̑)
talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago: čistiti itison
SSKJ²
ítrij -a m (í)
kem. lahka kovina sive barve, element Y:
SSKJ²
íva -e ž (í)
bot. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, Salix caprea: iva raste ob potoku; grmovje, veje iv
SSKJ²
ivánji -a -e prid. (ȃ)
nar., v zvezi ivanji kres kres na kresni večer:
SSKJ²
ivánjski -a -o prid. (ȃ)
nar. kresen: ivanjska noč; ivanjski kres kres na kresni večer; ivanjske rože ivanjščice
SSKJ²
ivánjščica -e ž (ȃ)
1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica
2. zastar. hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica
SSKJ²
ivér1 tudi íver -a m (ẹ̑; ȋ)
zastar. iver2: iveri so leteli izpod sekire na vse strani
SSKJ²
ivér2 in íver -i ž (ẹ̑; ȋ)
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri
2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice
3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
SSKJ²
ivérast tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne plošče
♦ min. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi
SSKJ²
ivéren in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
íverica tudi ivérica -e ž (ȋ; ẹ̑)
les. žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice
SSKJ²
ivérje tudi íverje -a s (ẹ̑; ȋ)
več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh
♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
SSKJ²
íverka tudi ivérka -e ž (ȋ; ẹ̑)
pog. iverna plošča: obiti z iverkami; proizvodnja iverk
SSKJ²
ivérnat in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče
SSKJ²
ívjast -a -o prid. (ȋ)
ivnat: ivjaste veje
SSKJ²
ívje -a s (ȋ)
snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju: po grmovju se dela ivje; veje so pokrite z ivjem; svetlikajoče se ivje
● ekspr. glavo mu je pobelilo ivje njegovi lasje so postali sivi, beli
SSKJ²
ívnat -a -o prid. (ȋ)
pokrit z ivjem: ivnate veje; kučma in lasje so bili ivnati; ivnato drevje
SSKJ²
ívovje -a s (í)
drevje, grmovje iv: trstje se prepleta z ivovjem
// veje iv: nalomiti ivovja
SSKJ²
iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
SSKJ²
iz... ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin
b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati
c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti
č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z...
SSKJ²
izabéla -e ž (ẹ̑)
samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi: vinograd je zasajen z izabelo / na brajdi že zori izabela
// vino iz grozdja te trte: nalil mu je kozarec izabele
SSKJ²
ízba -e ž (ȋ)
1. knjiž. soba, navadno manjša: prebeliti izbo; povabil ga je v svojo izbo; gosposka, majhna, mračna, topla izba / podstrešna izba
2. nar. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; hiša: vsa družina se je zbrala v izbi / prednja izba
3. nar. podstrešje: skriti se na izbi; stopnice na izbo
SSKJ²
izbacníti in izbácniti -em dov. (ī á ā)
zastar. izključiti: izbacnili so ga iz društva, šole
SSKJ²
izbalancirati in izbalansirati ipd. gl. zbalansirati ipd.
SSKJ²
izbarantáti -ám tudi zbarantáti -ám dov. (á ȃ)
pog. s pogajanjem priti do česa: barantal je za vola in izbarantal; izbarantati par čevljev / ekspr. izbarantati posestvo za nizko ceno kupiti; prim. zbarantati
SSKJ²
izbáviti -im dov. (á ȃ) zastar.
1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti
2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil
SSKJ²
izbegávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami
SSKJ²
izbegávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. izogibati se, izmikati se: on me izbegava; iskala sta se in se spet izbegavala / izbegavala je njegovim pogledom / izbegavati kritiko
    izbegavajóč -a -e:
    njen izbegavajoči pogled
SSKJ²
izbegljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh
    izbegljívo prisl.:
    pisati o stvari nedoločno in izbegljivo
SSKJ²
izbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. izogniti se, izmakniti se: morda bi bil lahko izbegnil nesreči, nesrečo; izbegniti odgovor / izbegnila ga je s pogledom; prim. zbegniti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ízben -bna -o (ȋ)
pridevnik od izba: izbna vrata
SSKJ²
izbér -i ž (ẹ̑)
zastar. izbira, izbor: velika izber knjig / na izber dati, imeti / snubačev je bilo na izber zelo veliko
SSKJ²
izberáčiti -im tudi zberáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: denar za kino je izberačil od sestre; pren. niti besede ni mogel izberačiti iz nje; prim. zberačiti
SSKJ²
izberljív -a -o prid. (ȋ í)
ki se da izbrati: poljubno izberljivi predmeti
SSKJ²
izbesnéti -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í)
navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro
    izbesnéti se tudi izbesnéti
    prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela
SSKJ²
izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ)
slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal
SSKJ²
izbezáti -ám tudi zbezáti -ám [izbəzati; zbəzati] dov. (á ȃ)
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
SSKJ²
izbezgáti -ám [izbəzgati] dov. (á ȃ)
star. izbezati: izbezgati miš iz luknje / počakaj, da kaj izbezgam iz njega
SSKJ²
ízbica -e ž (ȋ)
manjšalnica od izba: gorka, temna izbica / stanoval je v podstrešni izbici
SSKJ²
izbíčati -am tudi zbíčati -am dov. (ī ȋ)
1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo
2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave
    izbíčan tudi zbíčan -a -o:
    izbičan obsojenec; izbičano srce; 
prim. zbičati
SSKJ²
izbijáč -a m (á)
teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem
SSKJ²
izbijálo -a s (á)
teh. izbijač
SSKJ²
izbíjanje -a s (í)
glagolnik od izbijati: izbijanje zagozde / izbijanje elektronov iz kovin / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v izbijanju
SSKJ²
izbíjati -am nedov. (í)
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde
// s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok
● ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ fiz. izbijati elektrone iz kovin
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave)
// s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo
3. ekspr. dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
SSKJ²
izbíra -e ž (ȋ)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti na izbiro / kot vljudnostna fraza vse ti je na izbiro, kar vzemi si
● star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. tu je blaga na izbiro zelo veliko
♦ pravn. svoboda izbire in odločitve
// položaj, ko se je treba odločiti za eno od več možnosti: biti, stati pred izbiro / imel sem samo dve izbiri / ekspr., kot podkrepitev trditve ponudbo moraš sprejeti, druge izbire ni, nimaš
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti: popestriti, povečati izbiro; omejiti se v izbiri barv / izpopolniti izbiro kruha uvesti nove vrste kruha
// z rodilnikom količina, množina sploh: izbira izdelkov je tu zelo velika; bogata izbira vzorcev za tapete
SSKJ²
izbiráč -a m (á)
izbiralec: izbirač premoga
SSKJ²
izbirálec -lca [izbirau̯ca tudi izbiralca] m (ȃ)
kdor izbira: izbiralci premoga, semen
SSKJ²
izbirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izbiranje: izbiralna priprava / izbiralna sposobnost
♦ gozd. izbiralno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves
SSKJ²
izbirálka -e [izbirau̯ka tudi izbiralka] ž (ȃ)
ženska, ki izbira: izbiralke so odbirale kamenje iz premoga
SSKJ²
izbirálnik -a m (ȃ)
1. ptt priprava v avtomatski telefonski centrali, s katero se vzpostavi zveza med dvema aparatoma: okvara izbiralnika / linijski, vrtilni izbiralnik
2. agr. stroj za izbiranje semena: z izbiralnikom ločiti grašico od pšenice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izbíranje -a s (ī)
glagolnik od izbirati: izbiranje blaga / izbiranje fižola / star. dati, imeti na izbiranje na izbiro
SSKJ²
izbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
SSKJ²
izbírčen tudi zbírčen -čna -o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši (ȋ)
ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni
● pog., ekspr. ti si pa res izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok
SSKJ²
izbírčnež -a m (ȋ)
ekspr. izbirčen človek: takemu izbirčnežu je težko ustreči
SSKJ²
izbírčnica -e ž (ȋ)
ekspr. izbirčna ženska: prava izbirčnica je
SSKJ²
izbírčnost -i ž (ȋ)
lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti
SSKJ²
izbírek -rka m (ȋ)
kar ostane po izbiranju, navadno slabše kakovosti: ker je prišel prepozno, je dobil le izbirek; izbirek sadja
● preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
SSKJ²
izbíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na izbor, izbiro: izbirni kriterij; izbirna možnost / izbirna komisija
♦ šah., šport. izbirni turnir; izbirno tekmovanje tekmovanje, na katerem se na podlagi rezultatov določijo tekmovalci za nadaljnje tekmovanje; šol. izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; izbirna šola nekdaj neobvezna šola, za katero so potrebne določene sposobnosti; nav. mn. izbirna vsebina obvezna šolska ali zunajšolska dejavnost, ki si jo učenec sam izbere izmed ponujenih dejavnosti in omogoča pridobivanje takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo učenčeve individualne želje in zanimanja
SSKJ²
izbirljív -a -o prid. (ī í)
zastar. izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi
SSKJ²
izbirljívec -vca m (ȋ)
zastar. izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo
SSKJ²
izbirljívka -e ž (ȋ)
zastar. izbirčna ženska: je velika izbirljivka
SSKJ²
izbírnik -a m (ȋ)
rač. na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav: brskati po izbirniku; osnovni, slovenski izbirnik
SSKJ²
izbiseríti -ím in zbiseríti -ím dov. (ī í)
knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost
SSKJ²
izbistriti ipd. gl. zbistriti ipd.
SSKJ²
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
    izbít -a -o:
    izbiti elektroni; izbiti zobje; 
prim. zbiti
SSKJ²
izblebetáti -ám in -éčem tudi zblebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, od kod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed rekel, povedal
SSKJ²
izblêkniti -em in izblékniti -em tudi zblêkniti -em in zblékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑)
slabš. v naglici izreči kaj nepremišljenega: žal mu je bilo za to, kar je izbleknil / izbleknil je vse podrobnosti rekel, povedal
// nepremišljeno reči, povedati: bali so se, da ne bo pri zaslišanju kaj izbleknil
SSKJ²
izblískati se -am se dov., tudi izbliskájte se; tudi izbliskála se (í)
brezoseb. prenehati bliskati se: izbliskalo se je
SSKJ²
izbliza gl. zbliza
SSKJ²
izbljúniti -em dov. (ú ȗ)
izvreči iz želodca; izbruhniti: izbljuniti jed
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izbljúvati -am in -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in -bljújem dov., izbljúval tudi izbljuvál (ú; á ú)
izmetati iz želodca; izbruhati: izbljuvati jed, pijačo; pren., ekspr. izbljuval je vso svojo nezadovoljnost
♦ čeb. čebela izbljuva medičino spravi medičino iz medne golše
    izbljúvati se, tudi izbljuváti se
    izbruhati se: ko se je izbljuval, mu je odleglo
SSKJ²
izbljúvek -vka m (ȗ)
kar se izvrže iz želodca: okužiti se z izbljuvki; zadušiti se z lastnimi izbljuvki; preiskava izbljuvka
SSKJ²
izbóčenost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost izbočenega: izbočenost čela, hrbta; izbočenost ploskve / močna izbočenost stene
SSKJ²
izbočína -e ž (í)
knjiž. vzboklina, izboklina: izbočine in vdolbine
SSKJ²
izbóčiti -im tudi zbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka je izbočila hrbet; izbočiti prsi / izbočiti pločevino; dno posode se je izbočilo; stena se je močno izbočila
♦ les. les se izboči spremeni pravilno obliko v prečni ravnini
    izbóčen tudi zbóčen -a -o:
    izbočen hrbet; izbočena ploskev
    ♦     geom. izbočeni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; 
prim. izbokel
SSKJ²
izbojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage
SSKJ²
izbojeváti -újem dov. (á ȗ)
1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj
2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge
    izbojeván -a -o:
    izbojevana enakopravnost
SSKJ²
izbòk -óka m (ȍ ọ̑)
vzboklina, izboklina: vbokline in izboki / zaradi izboka se je zid podrl
SSKJ²
izbókati -am tudi zbókati -am dov. (ọ̄ ọ̑)
dati čemu vzbočeno obliko: izbokati pločevino; zidovi so se izbokali
    izbókan tudi zbókan -a -o:
    izbokana površina; 
prim. zbokati
SSKJ²
izbókel -kla -o [izbokəu̯] prid. (ọ́)
ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: izbokla ploskev, stena; izboklo dno / izbokle oči izbuljene
♦ geom. izbokli kot izbočeni kot; prim. izbočiti
SSKJ²
izboklína tudi zboklína -e ž (í)
kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: izboklina kosti; izboklina na hrbtu; izbokline na zidu; pločevina z izboklinami; vbokline in izbokline / zaradi izboklin na cesti je potrebna previdna vožnja / izboklina čela izbočenost, izboklost
♦ tisk. tisk z izbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk
SSKJ²
izboklínast -a -o prid. (í)
ki ima izbokline: izboklinasta površina / izboklinasti izpuščaji
SSKJ²
izbóklost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost izboklega: izboklost dna, ploskve
SSKJ²
izbókniti -em dov. (ọ̑ ọ̑)
star. izbočiti: izbokniti hrbet / stena se je izboknila
    izbóknjen -a -o:
    izboknjena ploskev
SSKJ²
izbóljšanje tudi zbóljšanje -a s (ọ̑)
glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače
SSKJ²
izbóljšati -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑)
1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala
2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati stroj izpopolniti
// povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / delo je izboljšalo otrokov značaj
3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale
♦ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord
    izbóljšan in zbóljšan -a -o:
    izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja
SSKJ²
izboljšáva tudi zboljšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez
// kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih
♦ agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi
SSKJ²
izboljšávanje in zboljšávanje -a s (ȃ)
izboljševanje: izboljšavanje cest / izboljšavanje življenjskih razmer / izboljšavanje kakovosti izdelkov
SSKJ²
izboljšávati -am in zboljšávati -am nedov. (ȃ)
izboljševati: izboljšavati delovne razmere
SSKJ²
izbóljšek -ška m (ọ̑)
1. izboljšava: tehnični izboljšek
2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izboljševálec tudi zboljševálec -lca [izboljševau̯ca tudi izboljševalca; zboljševau̯ca tudi zboljševalca] m (ȃ)
kdor kaj izboljšuje: izboljševalec delovnega postopka
SSKJ²
izboljševálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi
SSKJ²
izboljševánje in zboljševánje -a s (ȃ)
glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda
SSKJ²
izboljševáti -újem tudi zboljševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje
2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati
3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo
SSKJ²
izboljšljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izboljšati: izdelki so izboljšljivi
SSKJ²
izbòr -ôra m (ȍ ó)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro
● star. tu je blaga na izbor zelo veliko
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil
// nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov
3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru
♦ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam
SSKJ²
izbóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izbor: ustrezati izbornim pogojem / izborna komisija
SSKJ²
izbóren2 -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. zelo dober, izvrsten: izboren pisatelj / pripravili so mu izborno kosilo / ima izboren vid / bil je izborne volje
    izbórno prisl.:
    izborno kuhati
SSKJ²
izboríti -ím dov., izbóril (ī í)
publ. izbojevati: izboriti svobodo, zmago / izboriti pravico; izboriti si dovoljenje / ekspedicija si je morala izboriti pot skozi gorato deželo
SSKJ²
izbórnik -a m (ọ̑)
zgod., navadno v zvezi knez izbornik volilni knez: mejni grofje in knezi izborniki
SSKJ²
izbórnost -i ž (ọ̄)
knjiž. izvrstnost, izrednost: izbornost kave / izbornost njihovega razuma
SSKJ²
izbositi gl. zbositi
SSKJ²
izbôsti -bôdem dov., izbôdel in izbódel izbôdla, stil. izbòl izbôla (ó)
1. z vbodom, vbodljajem odstraniti kaj iz česa: izbosti trn iz kože / izbodli so mu oko iztaknili
2. z vbodi, vbodljaji izoblikovati kaj: izbosti vzorec na papirju
SSKJ²
izbóžati -am dov. (ọ̑)
knjiž. z božanjem, dobrikanjem priti do česa: izbožal je dovoljenje od nje
SSKJ²
izbránec -nca m (á)
nav. ekspr. kdor je izbran, določen za kaj: izbranci za kongres / romunska reprezentanca je premagala naše izbrance
// nav. mn. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: premiere so se udeležili le izbranci / pesniki, izbranci človeštva; ti ne spadaš med izbrance med elito / knjiž. izbranec njenega srca fant
● ekspr. le nekaj redkih izbrancev je bilo sposobnih za to ljudi, oseb
SSKJ²
izbránka -e ž (á)
ženska, ki je izbrana, določena za kaj: bila je izbranka med desetimi / ona je tetina izbranka / izbranke selektorja so gostovale v Nemčiji / knjiž. šel je na ples s svojo srčno izbranko dekletom
♦ agr. rastlina, izbrana zaradi posebnih lastnosti za požlahtnitev rastlinske vrste
SSKJ²
izbránost -i ž (á)
lastnost, značilnost izbranega: izbranost jedil; izbranost obleke / stilna izbranost; izbranost izraza / vse je dajalo vtis izbranosti
SSKJ²
izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
// določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo
2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
// odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati
    izbrán -a -o
    1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
    ♦     zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja
    2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani
SSKJ²
izbrázdati -am tudi zbrázdati -am dov. (ā ȃ) knjiž.
1. narediti brazde, zorati: izbrazdati njivo
2. narediti brazdi podobne zareze: parnik je izbrazdal morje / čas je izbrazdal njen obraz
    izbrázdan tudi zbrázdan -a -o:
    izbrazdan obraz; izbrazdane planine; čelo, izbrazdano od skrbi; 
prim. zbrazdati
SSKJ²
izbŕbati -am dov. (ȓ)
izbezati, izbrskati: izbrbati kaj iz nosa
// ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: komaj je izbrbala denar od njega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izbrbljáti -ám tudi zbrbljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ta bo še kaj izbrbljal; vse je izbrbljala sosedom
// hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbljal je naučene stavke
SSKJ²
izbrbráti -ám tudi zbrbráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izbrbra / izbrbrati svoje misli
// hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbrati naučene stavke
SSKJ²
izbŕcati -am dov. (r̄)
spraviti kaj s sunki noge iz česa: izbrcati kamenčke iz jame / stražniki so izbrcali jetnike iz celic
SSKJ²
izbrís -a m (ȋ)
glagolnik od izbrisati: izbris črte, napisa / izbris iz volilnega imenika / izbris dolga
♦ pravn. izbris iz zemljiške knjige
SSKJ²
izbrísanec -nca m (ȋ)
izbrisani: izbrisancem so omogočili pridobitev dovoljenja za stalno bivanje; urediti pravni položaj izbrisancev; status izbrisanca
SSKJ²
izbrísani -ega m (ȋ)
državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih
SSKJ²
izbrísati -bríšem tudi zbrísati zbríšem dov., tudi izbrisála tudi zbrisála (í ȋ)
1. odstraniti z drgnjenjem, zlasti s tkanino: izbrisati gnoj iz rane; izbrisati pomožne črte z radirko; izbrisati si pot, solze
2. povzročiti, napraviti, da kaj ne obstaja več: dež je izbrisal napis; kar je napisano s svinčnikom, se kmalu izbriše / izbrisati magnetofonski zapis / ekspr.: okupator je hotel izbrisati naš narod s sveta; potres je izbrisal skoraj celo mesto porušil, uničil; pren. s tem se krivda ne da izbrisati
// s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: izbrisati ime iz seznama / izbrisati dolg
3. napraviti nevidno: izbrisati sled v snegu / izbrisati razlike v vzgoji
● ekspr. prestane ječe še ne morem izbrisati še mislim nanjo, sem pod njenim vtisom; star. temeljito so mi izbrisali oči povzročili, da imam drugačen, realen odnos do stvari; ekspr. to željo si boš moral izbrisati iz glave jo opustiti; ekspr. izbrisati koga iz spomina, srca ga pozabiti; čas vse izbriše sčasoma se vse pozabi
    izbrísati se tudi zbrísati se
    prenehati biti član kake organizacije, društva: izbrisati se iz kluba, šole / elipt. fant se je izbrisal prenehal hoditi v šolo
    izbrísan tudi zbrísan -a -o:
    izbrisani sledovi; napis je izbrisan; izbrisan iz spomina; kraj je izbrisan s površja zemlje; 
prim. zbrisati
SSKJ²
izbrisávati -am tudi zbrisávati -am nedov. (ȃ)
star. brisati, izbrisovati: izbrisavati pomožne črte / izbrisavati napake
SSKJ²
izbrísen -sna -o prid. (ȋ)
ki se da izbrisati: izbrisen napis
♦ pravn. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana
SSKJ²
izbrisljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da izbrisati: izbrisljiv napis
2. rač. s katerega se da zapisano izbrisati: izbrisljivi devede; izbrisljivi nosilec podatkov / izbrisljivi papir za tiskanje
SSKJ²
izbrisováti -újem tudi zbrisováti -újem nedov. (á ȗ)
brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje
SSKJ²
izbríti -bríjem dov., izbrìl in izbríl (í ȋ)
obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak: najprej ga je obril, nato pa še izbril
SSKJ²
izbrízg -a m (ȋ)
glagolnik od izbrizgniti: izbrizg tekočine
♦ med. izbrizg semena iztek semena pri najvišji spolni nadraženosti
SSKJ²
izbrízgati -am dov. (ȋ)
v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa: nekatere živali izbrizgajo strup; izbrizgati vodo iz črpalke; pren., ekspr. izbrizgati strup sovraštva na koga
SSKJ²
izbrizgávati -am nedov. (ȃ)
v močnem curku spravljati kaj tekočega iz česa: izbrizgavati vodo; izbrizgavati črnilo iz nalivnega peresa
SSKJ²
izbrízgniti -em dov. (í ȋ)
v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok
SSKJ²
izbrkljáti -ám dov. (á ȃ)
pog. izbrskati: iz zaboja je izbrkljal kos sira
SSKJ²
izbŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
1. z brskanjem, razkopavanjem spraviti kaj iz česa: kokoši so izbrskale zrnje iz plev; izbrskati kaj iz pepela, trave; izbrskati izpod snega
2. s prizadevnim iskanjem priti do česa: izbrskati drobiž iz žepa; pren., ekspr. izbrskati iz pozabe, spomina
// ekspr. odkriti, najti: te bomo že izbrskali
SSKJ²
izbrskávati -am nedov. (ȃ)
z brskanjem, razkopavanjem spravljati kaj iz česa: izbrskavati listje izpod snega
SSKJ²
izbrúh -a m (ȗ)
1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika
// prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh
2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi
3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije
● publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
// pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel
♦ astron. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izbrúhati -am dov. (ū ȗ)
1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal
2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave
● ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost
    izbrúhati se 
    prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah
SSKJ²
izbrúhek -hka m (ȗ)
kar se izvrže iz želodca: preiskati izbruhek; vdihavanje izbruhkov lahko povzroči smrt
SSKJ²
izbrúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo
2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje
● ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla
5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh
6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar
// pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda
SSKJ²
izbrúndati -am dov. (ȗ)
ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati: le včasih je izbrundal kaj nerazločnega / slabš. izbrundala je zadnji del arije odpela
SSKJ²
izbrusíti1 in izbrúsiti -im dov. (ī ú)
s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust
// pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil
SSKJ²
izbrusíti2 in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ī ú)
1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro
2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino
3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi
4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje
● ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval
    izbrúšen tudi zbrúšen -a -o:
    izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo
SSKJ²
izbrúšenost tudi zbrúšenost -i ž (ú)
lastnost, značilnost izbrušenega: izbrušenost rezila / knjiž. umetniška izbrušenost romana
SSKJ²
izbúbiti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož
SSKJ²
izbúh -a m (ȗ)
zastar. izboklina: kamnit izbuh
SSKJ²
izbúhel -hla -o [izbuhəu̯] prid. (ú)
zastar. izbočen, izbuhnjen: izbuhel rokav
SSKJ²
izbuhlína -e ž (í) zastar.
1. oteklina, buška: njegov obraz je bil poln izbuhlin
2. vzboklina, izboklina: izbuhline na cesti
SSKJ²
izbúhlost -i ž (ú)
zastar. lastnost, značilnost izbuhlega: izbuhlost zidu
SSKJ²
izbúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil
♦ les. les se izbuhne se izboči
2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči
    izbúhnjen -a -o:
    izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči
SSKJ²
izbúljenost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost izbuljenega: izbuljenost oči
SSKJ²
izbúljiti -im dov. (ú ȗ)
v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil
    izbúljen -a -o:
    gledati z vodenimi, izbuljenimi očmi
SSKJ²
izbúnčiti -im dov. (ú ȗ)
ekspr. potisniti kaj navzven v obliki bunke, bunčice: izbunčil je Adamovo jabolko
SSKJ²
izbúnkati -am in zbúnkati -am dov. (ȗ)
ekspr. pretepsti, natepsti: pošteno so ga izbunkali
SSKJ²
izcédek -dka m (ẹ̑)
1. kar se izceja iz česa: sluzast, smolast, strdljiv izcedek; izcedek iz dreves / izcedek iz pomaranče
// kar se izceja iz telesa pri vnetju: gnojen, vlečljiv izcedek; izcedek iz nosu, nožnice, rane / izcedek pri vnetju
2. nav. mn., agr. seč, tekočina, ki se odteka iz hleva: odvajanje izcedkov
SSKJ²
izcéden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na izcedek: izcedno vnetje / izcedna tekočina
SSKJ²
izcedíti -ím tudi scedíti -ím dov., izcêdi in izcédi tudi scêdi in scédi; izcédil tudi scédil (ī í)
1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa: izcediti med iz satja; izcediti sok iz limone; izcediti s sokovnikom
2. odcediti, iztočiti: izcediti steklenice; izcediti vino iz posode
● ekspr. kaj praviš, je počasi izcedil rekel, povedal; ekspr. iz kupca je hotel izcediti čim več iztisniti
    izcedíti se tudi scedíti se
    zelo počasi in v majhnih količinah odteči: iz pomaranče se je izcedil ves sok; pren. vsa moč se mu je izcedila iz telesa
    ●     ekspr. nebo se je izcedilo prenehalo je deževati
    izcejèn tudi scejèn -êna -o:
    izcejena limona; 
prim. scediti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izcêja -e ž (ȇ)
1. izcejanje: izceja slin
2. star. izcedek: sluzasta izceja
♦ metal. neenakomerno porazdeljene primesi, dodatki v strjeni zlitini
SSKJ²
izcêjanje tudi scêjanje -a s (é)
glagolnik od izcejati: izcejanje smole, soka / gnojno izcejanje iz rane
♦ metal. pojav, da so pri strjevanju zlitin primesi, dodatki neenakomerno porazdeljeni; talilni postopek, pri katerem se ločijo lažje taljive kovine od težje taljivih
SSKJ²
izcêjati -am tudi scêjati -am nedov. (é)
1. počasi, v majhnih količinah izločati: slive pri sušenju izcejajo sok
2. povzročati, da se kaj izloča, odteka iz česa: izcejati sok iz jagod
    izcêjati se tudi scêjati se
    zelo počasi in v majhnih količinah odtekati: gnoj se izceja iz rane; smola se izceja iz drevesa; 
prim. scejati
SSKJ²
izcela gl. scela
SSKJ²
izceliti gl. sceliti
SSKJ²
izcigániti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z vztrajnimi, vsiljivimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: vedel sem, da bo izciganil denar za vstopnico
SSKJ²
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi
    izcímiti tudi scímiti
    1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
    2. ekspr. priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
    3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
SSKJ²
izcizelíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost izcizeliranega: izcizeliranost okraskov / izcizeliranost novele
SSKJ²
izcizelírati -am dov. (ȋ)
vrezati drobne okraske v kovino: izcizelirati nakit; pren. izcizelirati novelo
    izcizelíran -a -o:
    lepo izcizelirana doza; umetniško izcizelirana črtica
SSKJ²
izcizéti -ím tudi scizéti -ím dov. (ẹ́ í)
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo
SSKJ²
izcmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril
SSKJ²
izcóprati -am tudi scóprati -am dov. (ọ̑)
pog. pričarati: iz klobuka je izcopral golobčka
SSKJ²
izcúkati -am tudi scúkati -am dov. (ú ȗ)
pog. izpuliti, izvleči: izcukati nitko iz blaga / v pretepu so mu izcukali polovico las populili; prim. scukati
SSKJ²
izcuréti -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í)
izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina
SSKJ²
izcurljáti -ám in scurljáti -ám dov. (á ȃ)
izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste
SSKJ²
izcúzati -am tudi scúzati -am dov. (ȗ)
pog. izsesati: izcuzal je ves sok iz pomaranče
// z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: izcuzati denar za pijačo
    izcúzan tudi scúzan -a -o:
    izcuzan sok
    ●     pog. to je iz prsta izcuzano to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
SSKJ²
izčajmati se gl. sčajmati se
SSKJ²
izčebljáti -ám tudi sčebljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala
SSKJ²
izčéditi -im tudi sčéditi -im dov., izčéden in izčêjen tudi sčéden in sčêjen (ẹ́ ẹ̄)
star. očistiti, osnažiti: izčediti madeže
SSKJ²
izčeljustáti -ám tudi sčeljustáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izčenčáti -ám in sčenčáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili
SSKJ²
izčesáti -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́)
1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako
// urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo
2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno
    izčesán tudi sčesán -a -o:
    šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna
SSKJ²
izčések -ska m (ẹ̑)
tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski
SSKJ²
izčesnáti -ám tudi sčesnáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel
SSKJ²
izčímžati -am dov. (ȋ)
star. izčrpati, oslabiti: bolezen človeka izčimža
    izčímžan -a -o:
    suh, izčimžan starček
SSKJ²
izčista gl. sčista
SSKJ²
izčístiti -im in sčístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom
♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje
2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede
    izčístiti se in sčístiti se
    izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo
    izčíščen in sčíščen -a -o:
    izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen
SSKJ²
izčíščenje in sčíščenje -a s (ȋ)
glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila
SSKJ²
izčíščenost -i ž (ȋ)
knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov
SSKJ²
izčiščeváti -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede
SSKJ²
izčívkati -am tudi sčívkati -am dov. (ȋ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal
    izčívkati se tudi sčívkati se
    reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal
SSKJ²
izčŕpanec -nca m (r̄)
izčrpan človek: izčrpanci so posedli ob poti / živčni izčrpanci
SSKJ²
izčŕpanje -a s (r̄)
glagolnik od izčrpati: popolno izčrpanje zalog / tako delo vodi do telesnega izčrpanja izčrpanosti
SSKJ²
izčŕpanost -i ž (r̄)
1. stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov
2. med. stanje skrajne telesne in duševne utrujenosti: kronično stanje izčrpanosti / duševna, telesna, vojna izčrpanost
SSKJ²
izčŕpati -am dov. (r̄)
1. s črpalko izsesati, dobiti tekočino: že pri prvem vrtanju so izčrpali nekaj nafte; izčrpati sto litrov vode
// s črpalko izsesati popolnoma, v celoti: izčrpati vodo iz vodnjaka / izčrpati zrak iz balona
2. popolnoma, v celoti porabiti: izčrpati zaloge hrane / publ. izčrpati vse možnosti
// upoštevati, zajeti kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpati gradivo, problematiko / ekspr. učenec je izčrpal vse svoje znanje povedal je vse, kar je vedel o stvari
3. vzeti moč, oslabiti: bolezen ga je izčrpala; izčrpati vojsko z dolgim pohodom; z delom se je izčrpal / zemlja se je izčrpala
    izčŕpan -a -o:
    izčrpan človek; vrelci so že močno izčrpani; izčrpano gradivo; telesno izčrpan; izčrpan od napora / dnevni red je izčrpan vse točke dnevnega reda so se obravnavale
SSKJ²
izčrpávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izčrpavati: izčrpavanje vode / duševno izčrpavanje / izčrpavanje zemlje
SSKJ²
izčrpávati -am nedov. (ȃ)
1. s črpalko sesati, dobivati tekočino iz česa: izčrpavati vodo iz vodnjaka
2. jemati moč, slabiti: pretirano delo izčrpava; vročina izčrpava telo; duševno in telesno se izčrpavati / zemlja se zaradi tega še bolj izčrpava
    izčrpávati se publ.
    porabljati največji del časa, moči za kaj: organizacija se izčrpava v splošni politični propagandi; dejavnost aktivov se izčrpava v posameznih akcijah
    izčrpavajóč -a -e:
    izčrpavajoče delo
SSKJ²
izčŕpek -pka m (ȓ)
knjiž. izvleček, ekstrakt: izčrpek eteričnega olja
SSKJ²
izčŕpen -pna -o prid., izčŕpnejši (r̄)
ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpen odgovor; izčrpna preiskava; izčrpno poročilo
    izčŕpno prisl.:
    izčrpno navajati, obravnavati
SSKJ²
izčrpljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da izčrpati, izrabiti: izčrpljivi viri energije; pisateljevo delo ni do kraja izčrpljivo
2. izčrpavajoč: izčrpljivo delo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izčŕpnost -i ž (r̄)
lastnost, značilnost izčrpnega: izčrpnost obravnave, poročila
SSKJ²
izčrpoválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna
SSKJ²
izčrpováti -újem nedov. (á ȗ)
izčrpavati: izčrpovati vodo iz vodnjaka / pretirano delo izčrpuje
SSKJ²
izčŕtati -am tudi sčŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke
// knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod
    izčŕtan tudi sčŕtan -a -o:
    izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo
SSKJ²
izčŕtkati -am dov. (ȓ r̄)
narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto: izčrtkati višine v trikotniku
SSKJ²
izčvekáti -ám tudi sčvekáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala
SSKJ²
izdahníti in izdáhniti -em dov. (ī á)
1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti: vdihniti in izdahniti
2. preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno je izdahnil pozdrav
● evfem. izdahniti dušo umreti; prim. zdahniti
SSKJ²
izdája -e ž (ȃ) navadno s prilastkom
1. tiskano delo, kot izide enkrat: izšla bo deseta izdaja romana; predgovor k prvi izdaji / pesniška zbirka v bibliofilski izdaji; knjiga v broširani izdaji; faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij; jubilejna, poljudna izdaja / večerna izdaja časopisa
♦ zal. avtorizirana, luksuzna izdaja
2. glagolnik od izdati:
a) obsodili so ga zaradi izdaje; izdaja javke / izdaja uradne skrivnosti / izdaja domovine
b) izdaja pesmi, pravopisa
c) izdaja denarja, menice / izdaja znamk
č) izdaja dovoljenja, odločbe / izdaja povelja / izdaja sodbe
d) izdaja blaga iz skladišča
SSKJ²
izdajálec -lca [izdajau̯ca] m (ȃ)
1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec
2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda
3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika
SSKJ²
izdajálka -e [izdajau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali ji je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalko
2. nav. ekspr. ženska, ki do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalka domovine, naroda
SSKJ²
izdajálski -a -o [izdajau̯ski tudi izdajalski] prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda
2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča
SSKJ²
izdajálstvo -a [izdajau̯stvo tudi izdajalstvo] s (ȃ)
izdajalsko delovanje: osumila ga je izdajalstva / obsodili so ga zaradi izdajalstva
SSKJ²
izdájanje -a s (ȃ)
glagolnik od izdajati: izdajanje rojakov; izdajanje za denar / izdajanje učbenikov / izdajanje bankovcev; izdajanje znamk / izdajanje predpisov, zakonov / izdajanje potrdil
SSKJ²
izdajátelj -a m (ȃ)
1. kdor se ukvarja z izdajanjem knjig: narediti pogodbo z izdajateljem / izdajatelj Cankarjevih spisov
2. fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice: izdajatelj menice
SSKJ²
izdajáteljica -e ž (ȃ)
ustanova, ki se ukvarja z izdajanjem knjig: izdajateljica revije
SSKJ²
izdajáteljski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost
♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka
SSKJ²
izdajáteljstvo -a s (ȃ)
zastar. založba: uvodna beseda izdajateljstva
SSKJ²
izdájati -am nedov. (ȃ)
1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kmalu so ugotovili, kdo izdaja; izdajati partizane, domobrance, sovaščane / izdajati načrte, uradne skrivnosti
// nav. ekspr. pripovedovati, sporočati sploh: izdajal je, kar ne bi bilo treba / izdajati čustva, misli
2. biti zunanja podoba, znamenje česa: njegove besede so izdajale bistrega duha; to pohištvo izdaja dober okus / glas ga je izdajal, da je razburjen
3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: izdajati prijatelje / izdajati domovino, narod
// nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: noge, živci ga izdajajo; vid ga izdaja / moči ga izdajajo, zato ne more opraviti vsega dela sam
4. delati, povzročati, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: izdajati časopis, knjige / izdajati študije v tisku / izdajati gramofonske plošče, zgoščenke
5. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdajati bankovce, denar; izdajati obveznice ljudskega posojila / izdajati znamke
6. s širokim pomenskim obsegom delati, da dobi kaj uradno veljavo: izdajati odločbe, predpise, zakone / izdajati diplome, spričevala; izdajati potrdila
7. delati, da gre kaj od kod z določenim namenom: izdajati blago iz skladišča; ob teh urah se izdajajo redni obroki hrane / priporočena pisma izdajajo pri tretjem okencu
8. trošiti, porabljati: za obleko preveč izdaja
    izdájati se nav. ekspr., v zvezi z za
    z besedami, ravnanjem kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdaja se za zdravnika; izdaja se za boljšega, kot je; ženska izdaja tega otroka za svojega
SSKJ²
izdájen -jna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na izdajo, izročanje: izdajni pult v restavraciji / izdajna služba na pošti
2. zastar. izdajalski: izdajna sled
SSKJ²
izdájica -e ž (ȃ)
zastar. izdajalec: postal je izdajica; izdajica domovine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izdájnica -e ž (ȃ)
1. adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo; oddajnica: izročiti, napisati izdajnico
2. zastar. izdajalka: obsoditi izdajnico
♦ ptt obrazec, s katerim se na pošti prevzamejo knjižene pošiljke
SSKJ²
izdájnik -a m (ȃ)
star. izdajalec: kaznovati izdajnika
SSKJ²
izdájski -a -o prid. (ȃ)
star. izdajalski: izdajsko dejanje, početje / že mlad je stopil na izdajsko pot / izdajski sneg
SSKJ²
izdájstvo -a s (ȃ)
izdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi izdajstva; narodno izdajstvo; izdajstvo domovine
SSKJ²
izdaleč gl. zdaleč
SSKJ²
izdaleka gl. zdaleka
SSKJ²
izdánek -nka m (ȃ)
petr. kamnina ali ruda, ki je na zemeljskem površju:
SSKJ²
izdánje -a s (ȃ)
zastar. izdaja: izredno, popravljeno izdanje knjige / izdanje obveznic / izdanje zakonov
SSKJ²
izdánji -a -e prid. (ā)
geogr., v zvezi izdanja voda voda, ki prihaja iz tal, zlasti ob deževju:
SSKJ²
izdátek -tka m (ȃ)
nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi: ne more kriti vseh izdatkov; povrnili so mu samo dejanske izdatke; povprečni mesečni izdatki za hrano; prejemki in izdatki / zmanjšati izdatke za reprezentanco
♦ ekon. izdatki stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; proračunski izdatki; tekoči izdatki; fin. funkcionalni izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena
SSKJ²
izdáten -tna -o prid., izdátnejši (á ā)
1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano
2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom
    izdátno prisl.:
    izdatno jesti
SSKJ²
izdáti1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á)
1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti
// nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal
2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan; rdečica jo je izdala, da ji je nerodno
3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale
4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij; izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti
5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar; izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke
6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati
♦ pravn. izdati sodbo; izdati tiralico za kom
7. napraviti, da gre kaj od kod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept
8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja; za hrano izda skoraj vso plačo
● ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen
    izdáti se nav. ekspr., v zvezi z za
    z besedami, ravnanjem (po)kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdati se za študenta, zdravnika; fanta je izdala za svojega sorodnika / na misel mu je prišlo, da bi ga izdal za svojega očeta imenoval, navedel
    izdán -a -o:
    imeti potrdilo za izdani denar; odlok je bil izdan leta 2003; izdana javka; izkaznica je bila izdana v Ljubljani na ime XY; zdravila, izdana na recept; po smrti izdani spomini
SSKJ²
izdáti2 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á)
star. zaleči1: njegova beseda bi brez dvoma kaj izdala; ta hrana veliko izda
● star. nič ni izdalo, če se je še tako izgovarjal pomagalo
SSKJ²
izdátnost -i ž (á)
lastnost, značilnost izdatnega: izdatnost hrane / izdatnost padavin / izdatnost čilskega solitra učinkovitost
SSKJ²
izdáviti -im dov., tudi izdavíla (á ā)
1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti: izdavil je nekaj besed v pozdrav; stavek je komaj izdavila; boječe je izdavil, da ne ve nič / z grozo je izdavil iz sebe vprašanje
● ekspr. ali boš že izdavil rekel, povedal
2. izbruhniti: galeb je izdavil plen
SSKJ²
izdávljati -am nedov. (á)
ekspr. jecljaje, pretrgano govoriti: z muko je nekaj izdavljal / izdavljati nerazločne glasove
SSKJ²
izdavna gl. zdavna
SSKJ²
izdehtéti -ím [izdəhteti tudi izdehteti] dov., izdehtì tudi izdêhti (ẹ́ í)
knjiž. izdišati se: cvet je izdehtel
SSKJ²
izdeklamirati gl. zdeklamirati
SSKJ²
izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. dati čemu dokončno obliko, podobo: obleka je skoraj narejena, le še izdelati jo je treba / članek je treba še izdelati / publ.: jasno izdelati svoja stališča; umetnik je izdelal svojo tehniko
2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: izdelati načrt, pravilnik / film je izdelalo domače podjetje / izdelati čevlje, pohištvo, stroje; industrijsko, strojno izdelati; izdelati iz gline; izdelati si orodje / izdelati po meri; izdelati v enem kosu / publ.: banka je izdelala potrdilo v več izvodih sestavila, izdala; o tem problemu avtor ni izdelal posebne teorije
● zastar. pesnik je izdelal mnogo lepih pesmi napisal, spesnil
♦ lov. pes izdela sled pride po sledi do divjadi
3. uspešno končati šolanje, študij: vsi učenci so izdelali; razred je izdelal z dobrim uspehom / izdelati pri izpitu / pri zgodovini ni izdelal ni bil ocenjen pozitivno
    izdélan -a -o
    1. deležnik od izdelati: lepo izdelan predmet; načrt še ni izdelan; ročno izdelana preproga; izdelan iz kovine
    2. publ. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: imeti izdelan nazor, pogled na svet; pesnik je stopil v javnost kot izdelana osebnost; 
prim. zdelati
SSKJ²
izdeláva -e ž (ȃ)
glagolnik od izdelati ali izdelovati: izdelava obleke / izdelava članka, slike; dokončna, podrobna izdelava / izdelava analiz, načrtov / poceniti izdelavo; solidna izdelava; izdelava barv, strojev; jeklo za izdelavo vzmeti; prostor za izdelavo / industrijska, ročna, serijska izdelava
// v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj izdelano: predmet predpisane oblike in izdelave; pohištvo standardne izdelave / avtomobil domače izdelave proizvodnje
SSKJ²
izdelávati -am nedov. (ȃ)
izdelovati: izdelavati žeblje / na vajah igralci izdelavajo svoje vloge / otrok dobro izdelava šolo
SSKJ²
izdeláven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izdelavo: skrajšati izdelavni čas / izdelavni stroški / izdelavni material
SSKJ²
izdélek -lka m (ẹ̑)
kar je izdelano, narejeno
a) z ročnim, strojnim delom: dati izdelku dokončno obliko; estetsko oblikovan izdelek; kakovost izdelkov / finalni, končni izdelek za neposredno uporabo; industrijski, ročni, serijski, tovarniški izdelek; kovaški, pekarski izdelek; kovinski, lesni, mesni, mlečni, tobačni izdelki; rezbarski izdelek; izdelki za široko potrošnjo
b) z umskim delom: učitelj je ocenil pisne izdelke učencev; literarni izdelki; razstava risarskih izdelkov risb
SSKJ²
izdeloválec -lca [izdelovau̯ca tudi izdelovalca] m (ȃ)
kdor kaj izdeluje: izdelovalec copat, glavnikov, orodja
SSKJ²
izdeloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material
SSKJ²
izdeloválka -e [izdelovau̯ka tudi izdelovalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj izdeluje: izdelovalka čipk, oblek / Belgija je ena največjih izdelovalk orožja; izdelovalka avtomobilov
SSKJ²
izdeloválnica -e ž (ȃ)
1. prostor, v katerem se kaj izdeluje: izdelovalnica je v prvem nadstropju, skladišče pa v kleti / Borovlje so bile znana izdelovalnica orožja
2. obrat za izdelovanje česa: izdelovalnica barvil, gumbov
SSKJ²
izdelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja; obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov
SSKJ²
izdelovátelj -a m (ȃ)
star. izdelovalec: izdelovatelj sodavice
SSKJ²
izdelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte
● zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
// pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
SSKJ²
izdévati -am tudi -ljem dov. (ẹ́)
zastar. dati, zložiti (ven): izdevala je obleko iz omare
SSKJ²
izdeževáti se -újem se [izdəževati se] dov. (á ȗ)
brezoseb. prenehati deževati: izdeževalo se je
SSKJ²
izdiferencírati -am in zdiferencírati -am dov. (ȋ)
publ. povzročiti razlike v čem: ekonomski razvoj je izdiferenciral družbo / izdiferencirati študijske skupine; izdiferencirati tarife
    izdiferencírati se in zdiferencírati se
    postati (v sebi) različen: politično se izdiferencirati / nove literarne smeri se še niso izdiferencirale
    izdiferencíran in zdiferencíran -a -o:
    meščanski sloj še ni bil izdiferenciran; psihološko izdiferencirani junaki
SSKJ²
izdíh -a m (ȋ)
enkratno iztisnjenje zraka iz pljuč pri dihanju: vdih in izdih
SSKJ²
izdíhati1 -am dov. (í ȋ)
iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: izdihati ves zrak
    izdíhan -a -o:
    izdihan zrak
SSKJ²
izdíhati2 -am stil. -díšem nedov. (ȋ)
izdihavati: zajel je zrak in začel počasi izdihati / izdihati toplo sapo
SSKJ²
izdihávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje
SSKJ²
izdihávati -am nedov. (ȃ)
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal
3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj
4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izdihljáj stil. izdíhljaj -a m (ȃ; ȋ)
knjiž. izdih: ob vsakem izdihljaju ga zbode
● evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; prim. zdihljaj
SSKJ²
izdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihniti skozi usta; vdihniti in izdihniti
2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: izdihniti toplo sapo
● evfem. kmalu po nesreči je izdihnil umrl; ekspr. komaj slišno je izdihnil besedo zelo tiho izgovoril; evfem. izdihniti dušo umreti; prim. zdihniti
SSKJ²
izdihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak; izdihovati z odprtimi usti
2. knjiž. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
SSKJ²
izdíranje -a s (ī)
glagolnik od izdirati: izdiranje zob
SSKJ²
izdírati -am nedov. (ī ȋ)
z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: izdirati zobe; izdirati bodice, trne iz noge / konj izdira kopito iz ilovice
SSKJ²
izdírjati se -am se dov. (ī)
z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali
SSKJ²
izdišáti -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í)
knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj
    izdišáti se tudi zdišáti se
    prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta
SSKJ²
izdišávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj
SSKJ²
izdivjáti se -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ)
1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal
2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali
3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad
● ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel
    izdivjáti tudi zdivjáti knjiž.
    burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; 
prim. zdivjati
SSKJ²
izdlétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. z dletom izsekati: izdletiti del kosti / izdletiti kip iz lesa
SSKJ²
izdôlbek -bka [izdou̯bək] m (ȏ)
vdolbina, izdolbina: slika v zidnem izdolbku
SSKJ²
izdôlbenec -nca [izdou̯benəc] m (ȏ)
preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec
SSKJ²
izdolbenína -e [izdou̯benina] ž (í)
star. vdolbina, izdolbina
SSKJ²
izdolbína -e [izdou̯bina] ž (í)
kar je izdolbeno v kaj: postaviti kip v izdolbino; izdolbina v deblu, zidu
♦ tisk. tisk iz izdolbine tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja; globoki tisk
SSKJ²
izdôlbsti -dôlbem [izdou̯psti] dov., izdôlbite in izdolbíte (ó)
izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen
// z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi
    izdôlben -a -o:
    izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
SSKJ²
izdrážbati -am tudi zdrážbati -am dov. (ȃ)
izdražiti: kmetijo je izdražbal za malo denarja
SSKJ²
izdražítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva
SSKJ²
izdražíti -ím dov., izdrážil (ī í)
kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti
SSKJ²
izdrdrati gl. zdrdrati2
SSKJ²
izdréti -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ)
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; konj se mu je izdrl iz rok iztrgal
● ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil
    izdŕt tudi zdŕt -a -o:
    izdrt meč; izdrt zob; 
prim. zdreti se
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izdrézati -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice
2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati
SSKJ²
izdŕgniti -em dov., tudi izdrgníla (ŕ ȓ)
z drgnjenjem odstraniti iz česa: izdrgniti madež iz preproge
SSKJ²
izdrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav
SSKJ²
izdristíti -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil (ī í; í ȋ)
star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo
SSKJ²
izdŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od izdreti: izdrtje zoba
SSKJ²
izdržati ipd. gl. zdržati ipd.
SSKJ²
izdúha -e ž (ȗ) zastar.
1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh
2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije
SSKJ²
izdúhati -am in zdúhati -am dov. (ū ȗ)
star. izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost
SSKJ²
izdvájati -am nedov. (ā)
publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje
● publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti
SSKJ²
izdvojíti -ím dov., izdvójil (ī í)
publ. izločiti: izdvojiti otroka iz družbe / izdvojiti iz proračuna znesek za raziskovalna dela
● publ. nobenega podjetja ne moremo izdvojiti, vsa so enako prizadevna posebej imenovati, pohvaliti
SSKJ²
ízem ízma tudi -ízem -ízma m (ī)
nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer: pojavili so se futurizem, ekspresionizem in še drugi izmi; filozofski, literarni izmi
SSKJ²
izenáčenje tudi zenáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
SSKJ²
izenáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
SSKJ²
izenačeválec -lca [izenačevau̯ca tudi izenačevalca] m (ȃ)
knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec
SSKJ²
izenačeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence
♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala
SSKJ²
izenačevánje tudi zenačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov
SSKJ²
izenačeváti -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce
// po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom
2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih
    izenačujóč tudi zenačujóč -a -e:
    izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
SSKJ²
izenačítev tudi zenačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izenačiti: izenačitev kulturnih razmer / pesnikova želja po izenačitvi z naravo / izbojevati izenačitev ljudi pred zakonom
SSKJ²
izenáčiti -im tudi zenáčiti -im dov. (á ȃ)
1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu
♦ pravn. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti
2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat
    izenáčen tudi zenáčen -a -o:
    igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena
SSKJ²
izfantazirati gl. sfantazirati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izganjálec -lca [izganjau̯ca] m (ȃ)
kdor koga, kaj izganja: bil je v središču pozornosti kot izganjalec verouka iz javnih šol / poklicni izganjalci; izganjalec duhov / izganjalec hudiča kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov
SSKJ²
izgánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od izganjati: izganjanje in zapiranje ljudi / izganjanje hudiča
SSKJ²
izgánjati -am nedov. (ȃ)
večkrat prisiliti, prisiljevati koga, da odide iz česa: izganjati pijane ljudi iz gostilne / izganjati živino iz hleva / ekspr. okupatorji so začeli zapirati in izganjati prebivalstvo / ekspr. izganjati v taborišča
● bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; ekspr. izganjati otroku trmo s strogim ravnanjem si prizadevati, da pri njem preneha obstajati trma
♦ rel. izganjati hudiča z molitvenimi obrazci odvračati njegov vpliv
SSKJ²
izgarati ipd. gl. zgarati ipd.
SSKJ²
izgáziti -im dov., izgázila in izgazíla; izgážen tudi izgázen (á ȃ)
knjiž. s težavo priti iz česa mehkega, udirajočega se: komaj je izgazil iz močvirja; prim. zgaziti
SSKJ²
izgín -a m (ȋ)
star. izginitev, izginjenje: nenaden izgin tega človeka jih je presenetil / izgin naroda
SSKJ²
izginévanje in zginévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od izginevati: izginevanje rdečih tonov s slike / izginevanje živalskih vrst
SSKJ²
izginévati -am in zginévati -am nedov. (ẹ́)
izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva
SSKJ²
izginítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izginiti: fantovo izginitev so si ljudje različno razlagali; nenadna, skrivnostna izginitev / izginitev vzrokov za spor / izginitev zavarovanih stvari
SSKJ²
izgíniti -em in zgíniti -em dov. (í ȋ)
1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega območja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo / pot je izginila v grmovju
2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa
3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano / izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš
4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil
5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni
● ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul
SSKJ²
izgínjanje in zgínjanje -a s (í)
glagolnik od izginjati: izginjanje barv / izginjanje jadrnic iz pomorskega prometa / izginjanje nasprotij
SSKJ²
izgínjati -am in zgínjati -am nedov. (í)
1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postajati manj viden, manj opazen: barve bledijo in izginjajo / voda s poplavljenega območja izginja / ekspr. tla kar izginjajo pod nesnago
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati manj viden: letalo izginja za oblaki / cesta izginja v megli
2. približevati se koncu obstajanja: napetost, strah polagoma izginja / razlike v gledanju izginjajo
// z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: stare besede izginjajo; nekateri običaji izginjajo
3. nav. ekspr. zapuščati prostor, kraj, navadno naskrivaj: za cele dneve je izginjal
4. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da izginja les iz skladišča
    izginjajóč in zginjajóč -a -e:
    izginjajoči običaji
SSKJ²
izgínjenje tudi zgínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od izginiti: nenadno izginjenje soseda / izginjenje paleolitskega človeka
SSKJ²
izginljív tudi zginljív -a -o prid. (ī í)
1. knjiž. ki (rad) izgine: izginljiva barva
2. zastar. zelo majhen, neznaten: korist je v primeri s škodo izginljiva
SSKJ²
izginótje tudi zginótje -a s (ọ̑)
knjiž. izginitev, izginjenje: prijateljevo izginotje ga je pretreslo; nenadno, skrivnostno izginotje / izginotje letala / vprašanje obstoja ali izginotja naroda
SSKJ²
izginúl tudi zginúl -a -o [izginuu̯; zginuu̯] prid. (ȗ ú)
knjiž. ki je izginil: izginulega sina še iščejo / izginule živalske vrste / evfem. izginule slike je galerija dobila nazaj ukradene, vzete; prim. izginiti
SSKJ²
izgladítev tudi zgladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izgladiti: izgladitev površine / izgladitev nesporazuma, spora
SSKJ²
izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
// slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti
2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
● ekspr. izgladiti spor poravnati; avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil
    izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o:
    izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
SSKJ²
izgladnèl in izgladnél -éla -o [izgladneu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
star. sestradan: izgladneli otroci
SSKJ²
izgladováti -újem dov. (á ȗ) knjiž.
1. izstradati, sestradati: ujetnike so izgladovali
2. izlačniti: hoja jih je izgladovala
    izgladován -a -o:
    mršavi in izgladovani konji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izglágolski -a -o prid. (á)
jezikosl. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik
SSKJ²
izglájenost in izglajênost tudi zglájenost in zglajênost -i ž (ȃ; é)
lastnost, značilnost izglajenega: izglajenost površine / popolna izglajenost stila
SSKJ²
izglajevánje tudi zglajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izglajevati: izglajevanje površine, usnja / izglajevanje nasprotij, razlik
SSKJ²
izglajeváti -újem tudi zglajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj gladko, ravno: izglajevati površino kamna; pren. izglajevati pot napredku
2. povzročati, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izglajevati nasprotja, neenakosti
SSKJ²
izglásen -sna -o (ȃ)
pridevnik od izglasje: izglasni samoglasnik, soglasnik
SSKJ²
izglásje -a s (ȃ)
jezikosl. zadnji glas, del besede: izgovor soglasnika d v izglasju
SSKJ²
izglasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona
SSKJ²
izglasováti -újem dov. (á ȗ)
narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi
    izglasován -a -o:
    izglasovan proračun, zakon
SSKJ²
izglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. pog., s prilastkom zunanja podoba, videz: hiša je dobila lepši izgled; izgled in kvaliteta izdelkov / slab izgled bolnika / zunanji izgled / police so na izgled lepe in lahke
2. nav. mn., publ. možnost, upanje: izgledi so; imeti (dobre) izglede za službo; biti brez izgledov; izgledi, da bi zmagal, so prav majhni
● publ. nima izgleda na uspeh ni pričakovati, da bi uspel; prim. zgled
SSKJ²
izglédati -am tudi zglédati -am nedov., izglêj in izglèj izglêjte, stil. izglédi izglédite, tudi zglêj in zglèj zglêjte, stil. zglédi zglédite (ẹ́ ẹ̑)
pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa: izgleda bolan; dobro, slabo izgledati; nisem tako star, kakor izgledam / v tej obleki izgleda kot pustna šema je (videti) / fant izgleda pameten in pošten se zdi; cesta izgleda ožja, kot je v resnici / z oslabljenim pomenom: v resnici izgleda to precej drugače je; organizacija dela bi izgledala približno tako bi bila taka; kako pa izgledaš kakšen pa si
// brezoseb. kazati, zdeti se: izgleda, da bo lepo vreme; izgleda, kakor da je to potovanje brez cilja; za resno delo, kot izgleda, ni
SSKJ²
izgléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
publ. ugoden, dober: izgleden položaj
SSKJ²
izglódati -am tudi -glójem tudi izglôdati -am tudi zglódati -am tudi zglójem tudi zglôdati -am dov., izglódaj izglódajte tudi izglóji izglójite tudi izglôdaj izglôdajte tudi izglodájte tudi zglódaj zglódajte tudi zglóji zglójite tudi zglôdaj zglôdajte tudi zglodájte; tudi izglodála tudi zglodála (ọ́; ó)
1. glodajoč pojesti: pes je izglodal kosti; volkovi so izglodali živali do kosti / voda je izglodala breg izpodjedla, odnesla; pren., knjiž. bolezen ji je izglodala telo
// z glodanjem narediti, izoblikovati: miši so izglodale luknjo v omaro; pren., ekspr. skrb ji je izglodala brazde na čelu
2. ekspr. z (dolgotrajno) uporabo poškodovati, uničiti: dež in veter sta izglodala napise; podplati se počasi izglodajo
    izglódan tudi izglôdan tudi zglódan tudi zglôdan -a -o:
    izglodane stopnice; izglodano zrno
SSKJ²
izgnánec -nca m (ā)
nav. ekspr. kdor je izgnan: izgnanci so se po vojni vrnili; politični izgnanci
SSKJ²
izgnánje -a s (ȃ)
izgnanstvo, izgon: dolgoletno izgnanje / obsoditi na izgnanje
SSKJ²
izgnánka -e ž (ā)
nav. ekspr. ženska, ki je izgnana: izgnanci in izgnanke
SSKJ²
izgnánstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izgnan: posledice izgnanstva / biti, živeti v izgnanstvu
SSKJ²
izgnáti -žênem dov., stil. izženó (á é)
prisiliti koga, da odide iz česa: s palico ga je izgnal iz hiše / ekspr. iz teh krajev so med vojno izgnali veliko naših ljudi / ekspr. izgnati v Sibirijo; pren., ekspr. izgnati sovraštvo iz duše
♦ pravn. prisilno odstraniti tujega državljana iz države
    izgnán -a -o:
    izgnan iz mesta; izgnan med gobavce
SSKJ²
izgnojíti se -ím se dov., izgnójil se (ī í)
nav. 3. os. prenehati gnojiti se: rana se je izgnojila in zacelila
SSKJ²
izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom
SSKJ²
izgodíti -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ī í)
povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo
♦ agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izgolčáti -ím tudi zgolčáti -ím [izgou̯čati; zgou̯čati] dov., izgôlči tudi zgôlči; izgôlčal tudi zgôlčal (á í)
ekspr. nerazločno, težko izgovoriti: končno je le nekaj izgolčal; besede je bolj izgolčal, kot izgovoril / dovolj je za danes, je izgolčal rekel, povedal
SSKJ²
izgoljufáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. z goljufanjem priti do česa: izgoljufal je potrdilo
SSKJ²
izgôltati -am [izgou̯tati] dov. (ó)
ekspr. nerazločno, težko izgovoriti: pridušeno je izgoltal nekaj besed / ves sem zbit, je izgoltal rekel, povedal
SSKJ²
izgòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od izgnati: izgon okupatorja / izgon Slovencev med vojno v Srbijo
♦ pravn. izgon prisilna odstranitev tujega državljana iz države; rel. izgon iz raja
2. nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: ob izgonu stoji znamenje
SSKJ²
izgoníti se -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. (ī ọ́)
prenehati goniti se: krava se je izgonila
● nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel
    izgónjen in zgónjen -a -o:
    suh kot izgonjena mačka
SSKJ²
izgónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izgon: izgonske akcije / izgonska pot
SSKJ²
izgórek -rka m (ọ̑)
kar ostane po gorenju: odstraniti zoglenele izgorke; plinski izgorki
SSKJ²
izgorélost -i ž (ẹ́)
stanje skrajne telesne in duševne izčrpanosti: preprečiti izgorelost; čutiti posledice izgorelosti; izgorelost na delovnem mestu; znaki izgorelosti; vzroki za izgorelost; stres in izgorelost / poklicna izgorelost; sindrom izgorelosti
SSKJ²
izgoréti -ím dov., izgôrel (ẹ́ í)
1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
● ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
// pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti
    izgôrel tudi izgorèl in izgorél -éla -o:
    izgorel ogenj; izgorele oči / izgoreli ljudje; 
prim. zgoreti
SSKJ²
izgorevalen gl. zgorevalen
SSKJ²
izgorévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od izgorevati: izgorevanje stenja / izgorevanje za družino; izgorevanje v delu
SSKJ²
izgorévati -am nedov. (ẹ́)
1. približevati se koncu gorenja: luč počasi izgoreva; mladost izgoreva kakor sveča; pren., ekspr. zadnje moči mu izgorevajo
● ekspr. izgorevati od hrepenenja izčrpavati se, slabeti
2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpavati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: izgorevati za domovino, svobodo; izgorevati v delu, skrbi za družino; prim. zgorevati
SSKJ²
izgorína -e ž (í)
kar ostane po gorenju: bencinske, plinske izgorine; izgorina smodnika
SSKJ²
izgotávljati -am tudi zgotávljati -am nedov. (á)
star. izdelovati, dokončevati: izgotavljati obleko
SSKJ²
izgotovítev tudi zgotovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izgotoviti: izgotovitev obleke
SSKJ²
izgotovíti -ím in zgotovíti -ím dov., izgotôvil in zgotôvil (ī í)
star. izdelati, dokončati: izgotoviti čoln, obleko
    izgotovljèn in zgotovljèn -êna -o:
    čevlji so že izgotovljeni; izgotovljena povest, risba
SSKJ²
izgovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od izgovarjati: izgovarjanje besed / vse njegovo izgovarjanje ni nič pomagalo
♦ jezikosl. izgovarjanje samoglasnikov
SSKJ²
izgovárjati -am nedov. (ȃ)
1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja
♦ jezikosl. izgovarjati samoglasnike
// izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: izgovarjati prisego; čarovnik je izgovarjal zarotitev
2. opravičevati koga tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: izgovarjal je sina, da je bolan; zastonj se izgovarjaš / izgovarjati se na bolezen; rad, zmeraj se izgovarja na druge zvrača krivdo / star. roparjev ne bom izgovarjal zagovarjal, branil
3. zastar. govoriti, pripovedovati: izgovarjamo to, kar čutimo
    izgovárjati si zlasti v kmečkem okolju
    z dogovorom, s pogodbo zagotavljati si pravico do česa: izgovarjati si hrano, stanovanje pri izročanju posestva
    izgovarjáje :
    ponovil je, razločno izgovarjaje besede
    izgovarjajóč -a -e:
    izgovarjajoč te besede, je povesila oči; izgovarjajoč se, da mu ni dobro, je odšel
SSKJ²
izgovarjáva -e ž (ȃ)
oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasna, nerazločna izgovarjava / po izgovarjavi se mu pozna, da je tujec
♦ jezikosl. izgovarjava končnega soglasnika; tehnika izgovarjave
SSKJ²
izgôvor -a m (ȏ)
1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: iskati, izmisliti si izgovor; najti primeren izgovor za popivanje; pog. vedno ima kak izgovor se izgovarja; ekspr. jalov, prazen izgovor; ekspr. sita je že njegovih večnih izgovorov / z izgovorom, da se ne počuti dobro, je odšel
● preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
2. oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasen, razločen izgovor / zaznamovati izgovor / napisati besedo po izgovoru
♦ jezikosl. cerebralni izgovor; knjižni izgovor; izgovor širokih samoglasnikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izgôvoren -rna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na izgovor: izgovorne značilnosti
♦ jezikosl. izgovorne in pisne dvojnice
SSKJ²
izgovoríti -ím dov., izgovóril; nam. izgovôrit in izgovorít (ī í)
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovoriti; to ime je težko izgovoriti; izgovoriti skozi nos
♦ jezikosl. izgovoriti samoglasnik
2. knjiž. reči, povedati: izgovoril je nekaj navadnih fraz; naravnost izgovoriti svojo misel; ekspr. še besede ne izgovori, že jo zmerjaš / dovoli, da izgovorim do konca
// star. prenehati govoriti: ko je izgovoril, so mu vsi ploskali
3. zlasti v kmečkem okolju z dogovorom, s pogodbo zagotoviti (si) pravico do česa: oče mu je izgovoril pol posestva; izgovoriti si preužitek, stanovanje / izgovoriti si dopust
4. opravičiti koga tako, da se navadno ne navede pravi, resnični vzrok: izgovorila je hčer pred gosti; izgovoriti se na dež; pri teti se je izgovoril, da ne utegne priti
    izgovoríti se nav. ekspr.
    povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: prišla je k nam, da se izgovori, olajša; izgovorila sta se o vsem, kar ju je težilo
    izgovorívši zastar.:
    to izgovorivši, odide iz sobe
    izgovorjèn -êna -o:
    izgovorjeni delež; izgovorjena misel; s pridihom izgovorjen glas
SSKJ²
izgovorjáva -e ž (ȃ)
izgovarjava: nerazločna izgovorjava
SSKJ²
izgovorljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izgovoriti: težko izgovorljiva beseda; to ime je lahko izgovorljivo
SSKJ²
izgovorljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost izgovorljivega: izgovorljivost besede
SSKJ²
izgozdíti -ím in izgózditi -im dov., izgózdil (ī í; ọ̄)
izbiti, spraviti iz česa: izgozditi klin
SSKJ²
izgrádba -e ž (ȃ)
glagolnik od izgraditi: obnova in izgradba domovine
SSKJ²
izgradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izgraditi: izgraditev naselja, prometnih zvez / izgraditev novega družbenega sistema / izgraditev nove države / izgraditev porušene domovine
SSKJ²
izgradíti -ím dov., izgrádil (ī í) publ.
1. z gradnjo, grajenjem dati čemu dokončno podobo, obliko: izgraditi naselje po načrtu; to turistično območje bo treba še izgraditi dokončati; pren. izgraditi bolj pravičen družbeni sistem
// z gradnjo gospodarskih in drugih objektov doseči višjo stopnjo razvitosti: izgraditi državo / ljudje so z lastnim delom izgradili porušeno domovino obnovili
2. povzročiti pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: politično izgraditi ljudi; ti ljudje so se izgradili v skupnem boju
    izgrajèn -êna -o:
    izgrajen gospodarski sistem; izgrajena osebnost; biti politično izgrajen; 
prim. zgraditi
SSKJ²
izgrádnja -e ž (ā)
1. glagolnik od izgraditi: izgradnja naselja še ni končana; cena zemljišč se je z izgradnjo železnice povečala / izgradnja industrije
2. publ. graditev: izgradnja stanovanj zdaj hitreje poteka / hotel je v izgradnji se gradi / izgradnja demokratičnih odnosov
SSKJ²
izgrajenost gl. zgrajenost
SSKJ²
izgrajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izgrajevati: izgrajevanje miru v svetu; dolgoročno izgrajevanje odnosov; izgrajevanje sistemov za delitev dohodka / posvetiti vso skrb strokovnemu izgrajevanju
♦ biol. izgrajevanje in razgrajevanje beljakovin; prim. zgrajevanje
SSKJ²
izgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) publ.
1. z gradnjo, grajenjem dajati čemu dokončno podobo, obliko: stavbo te dni izgrajujejo; pren. izgrajevati metodo dela; izgrajevati pravno normo
// z gradnjo gospodarskih in drugih objektov dosegati višjo stopnjo razvitosti: obnavljati in izgrajevati deželo
2. povzročati pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: izgrajevati mladino; politično se izgrajevati; prim. zgrajevati
SSKJ²
izgrčáti -ím dov. (á í)
ekspr. s težavo, grgrajoč izgovoriti: nekaj je izgrčal, a ga niso razumeli
SSKJ²
izgrditi gl. zgrditi
SSKJ²
izgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
z grebenjem spravljati iz česa: izgrebati gomolje iz zemlje
SSKJ²
izgrêbsti -grêbem dov., izgrébel izgrêbla (é)
z grebenjem spraviti iz česa: izgrebsti krompir iz žerjavice; izgrebsti rastlino s korenino vred / izgrebsti truplo izkopati; pren. izgrebsti priznanje iz koga; izgrebsti resnico
    izgrebèn -êna -o tudi izgrêben -a -o:
    izgreben gomolj
SSKJ²
izgrèd -éda m (ȅ ẹ́)
nav. mn. prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: surovi izgredi šovinistov / poulični izgredi pijanih ljudi razgrajanja, pretepi
// množično izražanje nezadovoljstva: na univerzi je prišlo do izgredov; delavski, dijaški izgredi
SSKJ²
izgrédnik -a m (ẹ̑)
publ. udeleženec izgreda: policija je zaprla precej izgrednikov
SSKJ²
izgrešiti gl. zgrešiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izgrgráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nerazločno, grgrajoč izgovoriti: izgrgral je nekaj nerazumljivega; zakaj greš, je izgrgral
SSKJ²
izgrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem odstraniti: miši so izgrizle sredico iz kruha / ekspr. srce bi ti izgrizla; pren. ogenj je izgrizel polena
● knjiž., ekspr. bolezen jo je izgrizla izčrpala, uničila; ekspr. izgrizli so ga iz službe s prikritim, zahrbtnim delovanjem so dosegli, da je bil odpuščen
// z grizenjem narediti, izoblikovati: ose so izgrizle luknjo v hruško; prim. zgristi
SSKJ²
izgrméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmel
    izgrméti se brezoseb.
    prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo
SSKJ²
izgúba tudi zgúba -e ž (ȗ)
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
SSKJ²
izgúbar tudi zgúbar -ja m (ȗ)
publ. podjetje, ki posluje z izgubo: seznam slovenskih izgubarjev
SSKJ²
izgúbarski -a -o prid. (ȗ)
ki prinaša izgubo: izgubarske finančne odločitve; izgubarsko poslovanje
// ki posluje z izgubo: izgubarska težka industrija; banke ne bodo več dajale posojil izgubarskim družbam; izgubarsko podjetje
SSKJ²
izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ī í)
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav / knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo
3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne / zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov
b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila na privlačnosti izgubila privlačnost / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
5. imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva tisoč evrov
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu
    izgubíti se tudi zgubíti se
    1. priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubiti se v gozdu, temi; sam bi se v neznanem mestu izgubil / izgubil se je otrok, star pet let; pren. nekaj časa je sledil misli, potem se je pa izgubil
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom ne moči priti do ustrezne rešitve zaradi čezmernega, pretiranega ukvarjanja s čim: avtor se je izgubil v obsežnem gradivu; izgubiti se v malenkostih, podrobnostih
    2. ekspr. začeti živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: sin se je čisto izgubil; zdaj je že tako trden in značajen, da se ne bo izgubil / za fanta se ni treba bati, da bi se izgubil v življenju
    3. s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
    a) neviden: avtomobil se je izgubil za ovinkom; možje so se izgubili med drevjem; pren. osnovna misel referata se je v množici podatkov izgubila
    b) neslišen: njegov klic se je izgubil v daljavi / koraki so se izgubili v noč
    // knjiž. preiti v kaj drugega: breg se je polagoma izgubil v ravnino; govorjenje se je izgubilo v banalnost
    4. ekspr. počasi, skoraj neopazno oditi: gostje so se drug za drugim izgubili; kmalu po vojni se je izgubil iz naših krajev; izgubil se je pri zadnjih vratih; izgubil se je brez sledu / kot ukaz: izgubi se; da se mi pri priči izgubiš
    5. prenehati biti, obstajati: spomin nanj se je kmalu izgubil
    // z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji so se izgubili
    6. izgubiti zavest, omedleti: bolnik se je za kratek čas zavedel, potem se je pa spet izgubil
    ●     ekspr. le malokdo se izgubi v naše kraje pride; ekspr. v očetovi obleki se je kar izgubil bila mu je preširoka, prevelika; ekspr. izgubiti se v spominih intenzivno premišljati o njih
    izgubívši tudi zgubívši zastar.:
    izgubivši bitko, so se umaknili
    izgubljèn tudi zgubljèn -êna -o
    1. deležnik od izgubiti: izgubljen čas; izgubljen denar; kakor izgubljen je taval po mestu / zadela ga je izgubljena krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena / izgubljena vera
    ●     ekspr. če nas zanese v tok, smo izgubljeni se ne bomo rešili; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    ♦     rel. izgubljeni raj; izgubljeni sin
    2. ekspr. ki ne ve, kako (se) ravnati: brez nje je (čisto) izgubljen / gledal je za njo z izgubljenim pogledom; prisl.: izgubljeno se smejati; sam.: po prijateljevi smrti se čuti izgubljenega
SSKJ²
izgubívati -am tudi zgubívati -am nedov. (í)
zastar. izgubljati: drevo izgubiva listje / izgubivati pri igri
SSKJ²
izgúbljanje tudi zgúbljanje -a s (ú)
glagolnik od izgubljati: izgubljanje krvi; izgubljanje ravnotežja, zavesti / razpravljanje o tem se mu je zdelo le nepotrebno izgubljanje časa / izgubljanje v podrobnosti
SSKJ²
izgúbljati -am tudi zgúbljati -am nedov. (ú)
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled
2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za
a) kako stvar: izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo
b) kako lastnost: izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost; izgubljati moč, pomen, veljavo; kosti starega človeka izgubljajo prožnost; denar izgublja na vrednosti izgublja vrednost / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj
c) kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubljati vid; izgubljati kri krvaveti / izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest
č) kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast
3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani: naši igralci izgubljajo; jezi ga, da vedno izgublja; izgubljati na dirkah, pri igri; pren., publ. premog izgublja bitko z nafto
● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajo
    izgúbljati se tudi zgúbljati se
    1. prihajati v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubljati se zaradi megle; izgubljati se v gozdu
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom čezmerno, pretirano ukvarjati se s čim: izgubljati se v iskanju novega; izgubljati se v malenkostih; izgubljati se v podrobnostih
    2. ekspr. začenjati živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: fant se vedno bolj izgublja
    3. navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
    a) neviden: pot se je izgubljala in spet prikazovala; cesta se za vasjo izgublja v gozd; telefonske žice se izgubljajo med vejami / knjiž. pokrajina se izgublja v megli
    b) neslišen: glasovi se počasi izgubljajo; govorjenje se je izgubljalo v ropotu / koraki se počasi izgubljajo po hodniku
    // knjiž. prehajati v kaj drugega: hrib se proti jugu izgublja v lahno nagnjen svet; sadovnjak se izgublja v polje
    4. ekspr. počasi, skoraj neopazno odhajati: ljudje so se izgubljali v hiše; drug za drugim so se izgubljali skozi vrata
    5. približevati se koncu obstajanja: strah se polagoma izgublja / publ. gospodarski pomen se pri tej akciji izgublja
    // z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: nekateri izrazi se izgubljajo; stare šege se izgubljajo
    ●     ekspr. ob vsaki pripombi se je govornik izgubljal ni znal nadaljevati; ekspr. hiše se izgubljajo po pobočjih so raztresene; ekspr. obraz se mu je kar izgubljal pod veliko kapo kapa je bila prevelika v primeri z obrazom
    izgubljajóč tudi zgubljajóč -a -e:
    izgubljajoč čas s čakanjem na vlak, ni mogel vsega opraviti; hribi, izgubljajoči se v daljavi
SSKJ²
izgubljênček tudi zgubljênček -čka m (é)
ekspr. kdor se je izgubil, navadno otrok: iskati izgubljenčka; fant se mu je zdel kot kak sinček izgubljenček
SSKJ²
izgubljênec tudi zgubljênec -nca m (é)
nav. ekspr. kdor se je izgubil: vse popoldne so iskali po planinah izgubljence; v mestu se je počutil kot izgubljenec / druži se z izgubljenci in potepuhi
SSKJ²
izgubljênka tudi zgubljênka -e ž (é)
1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk
2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke
SSKJ²
izgubljênost tudi zgubljênost -i ž (é)
nav. ekspr. stanje, značilnost izgubljenega: pogosti motivi pesmi so osamljenost, izgubljenost; zaveda se svoje majhnosti in izgubljenosti v vesolju / sama neodločnost ga je, ena sama izgubljenost / prizadet je zaradi izgubljenosti mladega fanta
SSKJ²
izgúran tudi zgúran -a -o prid. (ȗ)
nižje pog. onemogel, zgaran: izgurano kljuse
SSKJ²
izhájanje -a s (ȃ)
glagolnik od izhajati: izhajanje časopisa; rok za izhajanje / izhajanje iz dejstva, stvarnosti
SSKJ²
izhájati -am nedov. (ȃ)
1. pojavljati se v tiskani obliki: časopis izhaja redno, vsak dan, zjutraj; zbirka je začela izhajati pred vojno / revija izhaja mesečno, periodično, kot štirinajstdnevnik
// biti objavljan: njegove pesmi so izhajale v Zvonu / roman izhaja v nadaljevanjih
2. imeti osnovo, izhodišče: ta literatura izhaja iz tradicije / načelo, da oblast izhaja iz ljudstva
// izvirati: te napake izhajajo iz njegove lenobe / izhaja iz učiteljske družine, iz kmečkega rodu; od tod izhaja njegovo ime je / tekmovalka izhaja iz dunajske drsalne šole je
3. publ. pri delu, ustvarjanju upoštevati določena izhodišča: v svoji razpravi izhaja iz že znanih dejstev / prav je, da pri ocenjevanju izhajamo iz celote; izhajati iz načela rentabilnosti
4. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz objavljenih podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala / iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij
5. knjiž. prihajati iz česa: loj izhaja ob lasu na kožno površino / plin je začel silovito izhajati; pren. njegova čustva izhajajo iz globine duše
6. zastar. vzhajati1: sonce izhaja
    izhajajóč -a -e:
    izhajajoč iz načela enakopravnosti, so zahtevali svoje pravice; periodično izhajajoča publikacija; 
prim. shajati2
SSKJ²
izhíranje in shíranje -a s (ȋ)
glagolnik od izhirati: smrt zaradi lakote in izhiranja / gledališče je bilo obsojeno na izhiranje
SSKJ²
izhíranost in shíranost -i ž (ȋ)
stanje izhiranega človeka: popolna izhiranost in onemoglost / izhiranost drevesa
SSKJ²
izhírati -am in shírati -am dov. (ȋ)
postati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: bolnik je zelo izhiral; izhirati od lakote, žalosti / rastlina izhira
// ekspr. umreti: izhiral je v ječi; lani je izhiral; pren. zadruga je hitro izhirala, ker ni bilo pravega vodstva
    izhíran in shíran -a -o:
    iz taborišča se je vrnil izhiran; izhirana, jetična ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izhlápek -pka m (ȃ)
knjiž. izhlapina: strupeni izhlapki
SSKJ²
izhlapéti -ím tudi shlapéti -ím dov. (ẹ́ í)
spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu je izhlapela; vse živo srebro je izhlapelo; vse je izhlapelo kakor jutranja rosa
// ekspr. izginiti, miniti: njena ljubezen je izhlapela; strah pred neznanim je kmalu izhlapel; vsa slaba volja je izhlapela
SSKJ²
izhlapévanje tudi shlapévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od izhlapevati: veter pospešuje izhlapevanje; izhlapevanje vode
SSKJ²
izhlapévati -am tudi shlapévati -am nedov. (ẹ́)
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu izhlapeva; bencin hitro izhlapeva
// ekspr. izginjati, minevati: njegova dobra volja je izhlapevala
    izhlapevajóč tudi shlapevajóč -a -e:
    izhlapevajoča tekočina
SSKJ²
izhlapína -e ž (í)
nav. mn. kar izhlapi: kondenzirane izhlapine; zrak je nasičen s strupenimi izhlapinami
SSKJ²
izhlapítev tudi shlapítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izhlapeti ali izhlapiti: izhlapitev tekočine
SSKJ²
izhlapíti -ím dov., izhlápil (ī í)
kem. spremeniti v hlape: izhlapiti eter
SSKJ²
izhlapljív -a -o prid. (ī í)
hlapljiv: izhlapljiva snov, tekočina
SSKJ²
izhlípati -am tudi -ljem dov. (ī)
ekspr. hlipaje reči, povedati: izhlipal je, da je vzel denar
SSKJ²
izhòd -óda m (ȍ ọ̑)
1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod
♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; rač. izhod (računalnika) del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote
2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod; prepovedati gojencem izhod; pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod
3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod; iz te situacije ni izhoda; iskati izhod iz krize; za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo; položaj je brez izhoda
4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda
5. zastar. izlet: izhodi v gore
● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; pog. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah
SSKJ²
izhóden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
SSKJ²
izhodíšče -a s (í)
1. točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: vračati se na izhodišče; izhodišče gibanja, valovanja; izhodišče za vojaške napade / kraj je znano izhodišče za gorske ture
♦ anat. izhodišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica začenja; geom. koordinatno izhodišče iz katerega se merijo koordinate
2. kar predstavlja osnovo, temelj česa: postaviti za izhodišče napačno trditev; dokument bo služil kot izhodišče za pogajanja; družbena, idejna izhodišča; izhodišče dokazovanja; ta služba je bila zanj le izhodišče za nadaljnjo kariero; izhodišče za razpravo
3. izhod: iskati si izhodišče iz porušene hiše / boj jim je bil edino izhodišče iz težkega položaja
SSKJ²
izhodíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na izhodišče: četa se je vrnila na izhodiščni položaj; izhodiščno mesto za potovanje / izhodiščna točka za reševanje vprašanj
♦ jezikosl. izhodiščni pomen besede
SSKJ²
izhodíti -hódim tudi shodíti shódim dov. (ī ọ̑)
1. s hojo, hojenjem narediti: izhoditi gaz v snegu; izhoditi stezo; izhoditi si pot čez polje
● pretesne čevlje moraš izhoditi s hojo, rabo razširiti
2. s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: izhoditi čevlje; izhoditi si podplate
    izhodíti se tudi shodíti se
    s hojo, hojenjem se utruditi: močno se je izhodil / dati živini možnost, da se izhodi s hojo, hojenjem razgiblje
    izhójen tudi shójen -a -o:
    izhojeni čevlji; izhojen sneg; izhojena gaz; izhojena tla
    ●     ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; 
prim. shoditi
SSKJ²
izhódnica -e ž (ọ̑)
knjiž. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo: slovar obsega nad štirideset tisoč izhodnic
SSKJ²
izhomotáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. izmotati se: izhomotati se iz odej
SSKJ²
izhrepenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. s hrepenenjem izčrpati, oslabiti: izhrepeneti dušo
SSKJ²
izhŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s hrkanjem spraviti sluz iz grla: izhrkaj, da boš lažje dihal; težko se izhrka
● ekspr. izhrkal je nekaj nerazločnega rekel, povedal
SSKJ²
izhŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: izhrknil je in izpljunil
SSKJ²
izhrôpsti -hrôpem dov., izhrópel in izhrôpel izhrôpla (ó) ekspr.
1. hropeč reči, povedati: izhropel je nekaj nerazločnih besed
2. s hropenjem izčrpati: na dirki je izhropel pljuča
// umreti: mnogo ljudi je izhroplo pred njegovimi očmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izhruméti se -ím se dov. (ẹ́ í)
prenehati hrumeti: morje se je izhrumelo; nevihta se je počasi izhrumela
SSKJ²
izhrúti se -hrújem se dov. (ú)
knjiž. izhrumeti se: vihar se je izhrul
SSKJ²
izíca -e ž (í)
nar. prekmursko saku podobna mreža iz vrbovih vej: nastavljati izice za ščuke
SSKJ²
izíd -a m (ȋ)
1. dejstvo, da je tiskano delo dano v prodajo: napovedati izid knjige / čas, kraj izida / ob izidu knjige so priredili tiskovno konferenco; roman je bil že pred izidom razprodan
2. navadno s prilastkom kar predstavlja posledico kakega dejanja, poteka: napeto čakati (na) izid tekmovanja; neodločen izid dvoboja; srečen izid bolezni; izid glasovanja, volitev / prometna nesreča s smrtnim izidom / v športni prilogi so bili objavljeni najboljši izidi sezone; izid zadnjega kola rezultati; usoden izid vojne konec
3. izhod, rešitev: to je zdaj edino mogoč izid; izid iz krize
SSKJ²
izigráti -ám dov. (á ȃ)
1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji oškodovati: izigrati upnike; pri delitvi so ga grdo izigrali / izigrati mornarico proti letalstvu; izigrati tamkajšnje prebivalstvo za pravice dvojezičnosti; pren. izigrati pridobitve revolucije
// doseči prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigrati določbe, predpise; na vse načine so skušali izigrati uredbe
2. publ. popolnoma, v celoti izoblikovati: igralec je močno izigral predvsem zadnji prizor; učinkovito je izigrala vlogo služabnice
3. igr. dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti: izigrati adut(a), srce; izigrati napačno karto
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh
    izigrán -a -o:
    izigran zakon
    ●     izigrana harmonika, gramofonska plošča izrabljena zaradi dolgotrajne rabe, uporabe
SSKJ²
izigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izigravati: izigravanje predpisov, zakonov; izigravanje upnikov; protest proti izigravanju naših izseljencev
SSKJ²
izigrávati -am nedov. (ȃ)
1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji škodovati: stranke izigravajo volivce; izigravati upnike; v službi ga izigravajo / izigravati en narod proti drugemu / izigravati socialna nasprotja izrabljati; pren. izigravati sistem
2. skušati dosegati prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigravati določbe, predpise; izigravati pogodbo / publ. izigravati načela neodvisnosti
3. igr. dajati, polagati določene karte, ko je igralec na vrsti: izigrava samo taroke
SSKJ²
izihtéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. ihte reči, povedati: otrok je izihtel svoje opravičilo
    izihtéti se 
    prenehati ihteti: ko se je izihtela, je spregovorila
SSKJ²
iziménski -a -o prid. (ẹ̑)
jezikosl. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: izimenski glagol, pridevnik
SSKJ²
izíšel -šla -o [izišəu̯] prid. (ī)
knjiž. izšel, ki je izšel: lani izišle knjige / iz vojne izišla ljudska oblast
SSKJ²
izíti -ídem dov., izšèl izšlà izšlò tudi izšló (í)
1. pojaviti se v tiskani obliki: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi; učbeniki izidejo še pred začetkom leta / v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke / tisk. žarg. jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani
// biti objavljen: najboljše pesmi so izšle v almanahu; recenzija filma je izšla v dnevniku
2. imeti osnovo, izhodišče: ti umetniki so izšli iz impresionizma / iz te družine je izšlo precej izobražencev; vse življenje je posvetil narodu, iz katerega je izšel / iz njegove šole je izšlo veliko dobrih igralcev / publ. iniciativa za to naj bi izšla od malih podjetij iniciativo naj bi dala mala podjetja
3. zastar. iti ven, oditi: obrnil se je proti durim in izšel; namignil mu je, naj izide
4. zastar. vziti1: luna, sonce izide
● publ. iz boja so izšli živi v boju so ostali živi; publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. vojska je izšla iz ofenzive moralno in organizacijsko močnejša je postala moralno in organizacijsko močnejša
    izíti se 
    1. mat. končati se brez ostanka: deljenje se izide / račun se je izšel brez ostanka
    2. s prislovnim določilom izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: stvar se je dobro izšla; vse se je po sreči izšlo; brezoseb. izšlo se je, kakor je hotel
    izšèl -šlà -ò:
    lani izšle knjige; poročilo o izšlih delih
SSKJ²
izjáhati -am dov. (ā)
knjiž. jahaje iti, oditi: izjahal je za pol ure
SSKJ²
izjalávljati se -am se nedov. (á)
ne dajati (pričakovanega) uspeha, rezultata: poskusi se mu vselej izjalavljajo
SSKJ²
izjalovíti se -ím se dov., izjalôvil se (ī í)
ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, napad se izjalovi; vsi poskusi za izboljšanje razmer so se izjalovili; to prizadevanje se ne sme izjaloviti / zastar. nepričakovan dogodek je izjalovil prejšnji načrt preprečil, onemogočil
    izjalovljèn -êna -o:
    izjalovljen načrt; izjalovljeno delo
SSKJ²
izjásniti se -im se dov. (ā ȃ)
publ. izreči se, izjaviti: izjasniti se proti centralizaciji; izjasniti se za popolno neodvisnost / o stvari se še ni izjasnil; ni se še izjasnil, kaj misli rekel, povedal
SSKJ²
izjáva -e ž (ȃ)
javno izraženo mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: predsednik je dal novinarjem izjavo o meddržavnih pogovorih; preklicati izjavo v časopisu; opirati se na izjave prič; neresnična izjava / pisna, ustna izjava; uradna izjava; izjava za radio, tisk / dal je izjavo, da o tem nič ne ve izjavil je / očividci so podpisali izjavo
● biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno
// javno izražena odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: slišali so njegovo izjavo, da bo nerednosti preprečil / odstopna izjava / podpisati pristopno izjavo
♦ filoz., mat. izjava vsak stavek, ki je pravilen ali napačen; pravn. cesijska izjava o prenosu terjatve na drugo osebo
SSKJ²
izjáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izjavo: izjavni značaj uvodnika
♦ jezikosl. izjavni stavek; mat. izjavni račun račun, ki obravnava izjave; pravn. izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo
SSKJ²
izjavítelj -a m (ȋ)
pravn. kdor kaj izjavi:
SSKJ²
izjáviti -im dov. (á ȃ)
javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: predstavnik vlade je izjavil, da bodo vprašanje narodne manjšine čim prej rešili; izjaviti kaj pod prisego, pred pričami / izjavil je, da ni kriv
● šalj. hči je odločno izjavila, da gre na ples rekla, povedala
// javno izraziti svojo odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: izjavil je, da bo tudi on sodeloval; pred pričami je izjavil, da bo to storil / publ.: večina se je izjavila za združitev podjetij izrekla; izjaviti se zoper deklaracijo izreči se / publ. pri glasovanju se je izjavil za Slovenca se je izrekel
SSKJ²
izjávljati -am nedov. (á)
javno izražati svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: vsi so izjavljali, da so ti pogovori odločilni / dov. izjavljam, da o tem nič ne vem
// javno izražati svojo odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: poslanci so slovesno izjavljali, da bodo svoje delo vestno opravljali / dov.: izjavljam, da odstopam; to izjavljam z lastnoročnim podpisom
    izjavljajóč -a -e:
    vložil je protest, izjavljajoč, da se ne strinja s takim ravnanjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izjécati -am dov. (ẹ̄)
izjecljati: po dolgem presledku izjeca odgovor
SSKJ²
izjecljáti -ám tudi zjecljáti -ám dov. (á ȃ)
jecljaje reči, povedati: izjecljal je nekaj besed; počasi, s težavo izjecljati
SSKJ²
izječáti -ím dov., izjéči in izjêči; izjéčal in izjêčal (á í)
knjiž. ječe reči, povedati: izječal je nekaj besed / izječati svoje gorje
SSKJ²
izjéd -i in -í in zjéd -i in -í ž, daj., mest. ed. izjédi in zjédi (ẹ̑)
1. nav. mn. kar ostane po uživanju hrane: vreči izjedi iz jasli; mišje izjedi / izjedi na krožniku ostanki jedi
2. zastar. izjeda: izjedi na kraških tleh
SSKJ²
izjéda -e ž (ẹ̑)
1. vdolbina, ki jo naredi voda: izjede na kraških tleh; izjeda v skali
2. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: kisline povzročajo izjede; izjede in opekline
// razpadanje tkiva na koži ali sluznici: izjede na nogi
SSKJ²
izjédati -am tudi zjédati -am nedov. (ẹ́)
z grizenjem uničevati: črvi izjedajo les; pren. vročina ga izjeda
SSKJ²
izjédek in zjédek -dka m (ẹ̑)
nav. mn., star. ostanek jedi, izjed: po kosilu je ostala polna skleda izjedkov
SSKJ²
izjéden -dna -o (ẹ̑)
pridevnik od izjeda: izjedna rana
SSKJ²
izjédina -e ž (ẹ̄)
gozd. izdolbina v lubju, lesu, ki jo naredi žuželka: lubadarjeva izjedina
SSKJ²
izjedkanína -e ž (í)
med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu
SSKJ²
izjédkati -am tudi zjédkati -am dov. (ẹ̑)
z jedkanjem narediti, izoblikovati: izjedkati površino steklene palice / izjedkati risbo v ploščo
● ekspr. nalivi so v stoletjih izjedkali te jarke naredili, izoblikovali
    izjédkan tudi zjédkan -a -o:
    izjedkana plošča
SSKJ²
izjedlína -e ž (í)
gozd. izjedina: izjedline lubadarjev
SSKJ²
izjegúljiti se -im se dov. (ú ȗ)
slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti: ne boj se zanj, ta se bo že izjeguljil
SSKJ²
izjéma -e ž (ẹ̑)
1. kar se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: to pravilo ima eno samo izjemo; upoštevati je treba tudi izjeme / naučiti se slovnična pravila in izjeme / ekspr. povsod se najdejo izjeme / večjih izjem med temi delavci ni / v povedni rabi: dvojčki so v tej rodbini izjema; kraj je miren, ta hrup je le izjema
2. v členkovni rabi, v zvezi z brez izraža
a) popolnost, neizjemnost česa: njegove pesmi so brez izjeme take, da se lahko objavijo / brez izjeme morate ostati tu
b) podkrepitev trditve: prišli so vsi, brez izjeme; vselej, brez izjeme, ga uboga
3. publ., v členkovni rabi, v zvezi z z razen2: z izjemo dveh dvoran je bilo vse zasedeno; časopis izhaja vsak dan z izjemo sobote; sadje dobro uspeva z izjemo poznih sort / z majhnimi izjemami so vsi enaki
● ekspr. on hoče biti vedno izjema hoče biti drugačen kot drugi; hoče, da je odnos do njega drugačen kot do drugih; on dela izjeme njegov odnos ni do vseh enak; strank ob tem času ne sprejemamo, a za vas bomo naredili izjemo vas bomo sprejeli; ekspr. vedno je kaka častna izjema kdo, ki je boljši od drugih; učenci so na splošno slabi, je pa nekaj izjem nekateri niso slabi; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja
SSKJ²
izjémek -mka m (ẹ̑)
zastar. izjema: to je edini izjemek
SSKJ²
izjémen -mna -o prid. (ẹ̑)
ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
// ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben
    izjémno prisl.:
    izjemno dovoljevati; izjemno dober, sposoben človek; delati v izjemno težkih razmerah
SSKJ²
izjémnež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor predstavlja izjemo: to so samo izjemneži
● ekspr. za to se navdušuje le nekaj redkih izjemnežev ljudi, oseb
SSKJ²
izjémnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
SSKJ²
izjémoma prisl. (ẹ̑)
izraža, da je povedano izjema: izjemoma se dovoljuje vožnja skozi park / le izjemoma je dal kaj v tisk redkokdaj
SSKJ²
izjésti -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjêjo tudi zjedó tudi zjêjo; izjêj in izjèj izjêjte tudi zjêj in zjèj zjêjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́)
1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
// s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene
    izjéden tudi zjéden -a -o:
    izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izjókati tudi izjokáti -am, in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov., izjókajte tudi izjokájte in izjóčite (ọ́ á ọ́)
knjiž. z jokanjem izraziti svoja čustva, razpoloženje: izjokati bolečino, gorje; nikogar ni bilo, da bi mu izjokala svojo žalost / z notranjim predmetom izjokati solze
● ekspr. izjokala je besedo v slovo jokaje rekla, povedala; joka, kakor bi hotela dušo izjokati zelo joka; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala
    izjókati se tudi izjokáti se
    prenehati jokati: pustil jo je, da se je izjokala / ko se je izjokala, ji je bilo lažje pri srcu
    izjókan -a -o:
    izjokan obraz; izjokane solze; izjokane oči
SSKJ²
izkadíti1 -ím dov., izkádil; izkajèn (ī í)
1. z dimom spraviti iz česa: izkaditi čebele iz panja; pren., ekspr. te bodo že izkadili iz tvoje luknje
♦ lov. jazbeca izkaditi
2. z dimom razkužiti: sobo so prezračili in izkadili
SSKJ²
izkadíti2 -ím tudi skadíti -ím dov., izkádil tudi skádil; izkajèn tudi skajèn (ī í)
pokaditi: izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip
    izkadíti se tudi skadíti se
    1. prenehati kaditi se: drva so se izkadila; brezoseb. zdaj lahko zapreš okno, se je že izkadilo
    2. kadeč se priti iz česa: počasi se je dim izkadil skozi špranje; pren., ekspr. mračne misli so se izkadile iz njegove glave
    3. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza se ji je že izkadila; navdušenje se jim bo kmalu izkadilo; pijanost se mu še ni popolnoma izkadila
    ●     ekspr. počakaj, da se mu vino izkadi da se strezni; da se mi takoj izkadiš odideš, izgineš
SSKJ²
izkájati se -am se nedov. (á)
kadeč se prihajati iz česa: dim se izkaja skozi špranje pod slemenom
● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil
SSKJ²
izkalkulírati -am tudi skalkulírati -am dov. (ȋ)
publ. napraviti kalkulacijo, izračunati: izkalkulirati ceno blaga
SSKJ²
izkápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
izkapljati: vino je izkapalo iz soda
● zastar. naj mi oči izkapajo, če sem to rekla naj oslepim; prim. skapati1
SSKJ²
izkápati2 -am in -ljem in skápati -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. kopati2, izkopavati: ljudje so trgali koruzo in izkapali krompir
SSKJ²
izkapljáti -ám dov. (á ȃ)
po kapljicah odteči: vino je izkapljalo iz soda
SSKJ²
izkášljati -am dov. (ȃ)
izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo
● ekspr. počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal
    izkášljati se pog., ekspr.
    povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je izkašljal; izkašljati se na račun postrežbe / ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki; 
prim. skašljati
SSKJ²
izkašljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izkašljevati: to zdravilo olajšuje izkašljevanje
SSKJ²
izkašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri
SSKJ²
izkávsati -am dov. (ȃ)
nav. ekspr. izkljuvati: strašili so ga, da mu bo sova izkavsala oči
SSKJ²
izkàz -áza m (ȁ á)
1. namensko, sistematično zbrani podatki o čem: predložiti, sestaviti tedenski izkaz o poslovanju; izkaz premoženja
♦ ekon. izkaz uspeha pregled dohodkov in izdatkov, ki so vplivali na finančni uspeh v določeni dobi
2. šol. knjižica za vpis učenčevega uspeha in vedenja v osnovni šoli: dobiti izkaz
● star. imeti dober izkaz dobro spričevalo
SSKJ²
izkázati tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á)
1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: izkazati dohodke in izdatke; izkazati uspeh učencev v letnem poročilu / izkazati izgubo
2. publ. imeti, doseči: nekatere panoge gospodarstva so izkazale velike izvozne uspehe; podjetje je izkazalo precej večji promet kot lani
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazati komu ljubezen, pomoč, spoštovanje / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu / izkazati komu dobroto
    izkázati se tudi izkazáti se tudi skázati se tudi skazáti se
    1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: učenci so se izkazali na tekmovanju; ekspr. izkazali so se in mi naredili obleko v dveh dneh; odlikovani so bili rudarji, ki so se izkazali ob nesreči; pri tem delu se nismo izkazali; naši nogometaši so se v zadnji tekmi (zelo) izkazali
    2. dokazati, navadno z dokumenti, svojo identičnost: priprli so ga, ker se ni mogel izkazati; izkazati se s potnim listom, potrdilom / izkazati se za člana
    // dokazati sploh: nagrado dobi tisti, ki se izkaže, da je prebral vsa zahtevana dela
    3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazati se hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se mojstra, moža, prijatelja; izkazal se je kot vešč vojskovodja / izkazati se v dejanjih, z dejanji / delo se je izkazalo za težavno; napovedi so se izkazale za pravilne; slutnja se je izkazala kot resnica
    4. nav. 3. os. postati jasen, očiten: resnica se je kmalu izkazala / upal je, da se bo pravica izkazala; izkazalo se je, da je nedolžen
    ●     ekspr. darovalec se je zelo izkazal dal je veliko, drago darilo; knjiž. jeza sosedov se je izkazala v tem, da so mu razbili okna pokazala; hotel se je izkazati pred dekletom postaviti
    izkázan tudi skázan -a -o:
    izkazan dobiček; zahvaliti se za izkazano pomoč; 
prim. skazati
SSKJ²
izkazílo -a s (í)
knjiž. izkaznica, legitimacija: poveljnik straže je pogledal izkazila / potrebujem samo izkazilo, da sem tam doma
SSKJ²
izkaziti ipd. gl. skaziti ipd.
SSKJ²
izkáznica -e ž (ȃ)
potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe: ali imate pri sebi izkaznico; izdati izkaznico; pokazati izkaznico; ponarejena izkaznica / članska, študentska izkaznica; osebna izkaznica ki dokazuje istovetnost osebe; vozniška izkaznica vozniško dovoljenje; zdravstvena izkaznica zdravstvena knjižica; izkaznica Rdečega križa; izkaznica na ime XY / preklicati izgubljeno izkaznico; vstop dovoljen samo z izkaznico; pren., publ. poglejmo osebno izkaznico tega najnovejšega dirkalnega avtomobila
// bon, nakaznica: živilska izkaznica; prodaja blaga na izkaznice
SSKJ²
izkazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od izkazovati: izkazovanje dobička, izgube / izkazovanje hvaležnosti, pozornosti
SSKJ²
izkazováti -újem tudi skazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo
2. publ. imeti, dosegati: drugi razred izkazuje najboljši uspeh na šoli; industrija izkazuje precejšnje povečanje proizvodnje
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazovati komu čast, ljubezen, spoštovanje / izkazovati ljudem dobrote; izkazovati hvaležnost, naklonjenost, pozornost
    izkazováti se tudi skazováti se publ.
    1. kazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: izkazovati se na političnem področju; telovadec se je izkazoval v izredno lepih skokih
    2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazovati se hvaležnega / izkazovati se s požrtvovalnostjo / knjiž.: to načelo se izkazuje za nevarno; novice so se izkazovale kot izmišljene
    ●     knjiž. pri obnovi domovine se je izkazovala delovna vnema mladine kazala; star. pred tovariši se je izkazoval s svojo močjo postavljal; 
prim. skazovati
SSKJ²
izkidati gl. skidati2
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izkíhati -am dov. (í ȋ)
s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz
    izkíhati se 
    prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati
SSKJ²
izkipéti -ím dov., tudi izkípel (ẹ́ í)
s kipenjem zmanjšati se, upasti: mleko je izkipelo; pren., ekspr. mladostna moč kmalu izkipi
SSKJ²
izkladáč -a m (á)
star. razkladalec: izkladači na ladjah
SSKJ²
izkládanje -a s (ȃ)
star. razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje
SSKJ²
izkládati -am nedov. (ȃ)
star. razkladati, raztovarjati: izkladati blago iz vagona; izkladati tovor z ladje
SSKJ²
izklápljanje -a s (ā)
glagolnik od izklapljati: izklapljanje aparata, generatorja / izklapljanje toka
SSKJ²
izklápljati -am nedov. (ā)
prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke
SSKJ²
izklapouhati gl. sklapouhati
SSKJ²
izkleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
nar. izpreči: izkleniti vole
SSKJ²
izklepetáti -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati
    izklepetáti se in sklepetáti se
    povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta
SSKJ²
izklesánost -i ž (á)
lastnost, značilnost izklesanega: izklesanost podob / knjiž. plastičnost in izklesanost jezika
SSKJ²
izklesáti -kléšem tudi sklesáti skléšem dov., izklêši izklešíte tudi sklêši sklešíte; izklêsal tudi sklêsal (á ẹ́)
1. s klesanjem narediti, izoblikovati: izklesati črke, kip; izklesati iz enega kosa / izklesati glavo v marmor / v stoletjih si je voda izklesala predor; pren. življenje je izklesalo njeno notranjo podobo
2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izklesati jezik; poglede, ki jih je avtor v referatu nakazal, je v knjigi izklesal
    izklesán tudi sklesán -a -o:
    izbran in izklesan jezik; v obliki kvadra izklesan kamen; izklesan obraz; izklesana osebnost; fino izklesane poteze
SSKJ²
izklíc -a m (ȋ)
glagolnik od izklicati: izklic posestva; izklic dražbenih predmetov
SSKJ²
izklicátelj -a m (ȃ)
izklicevalec: izklicatelj na dražbi / izklicatelj je razglašal s hripavim glasom
SSKJ²
izklícati -klíčem dov., izklícala in izklicála (í ȋ)
1. napovedati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec je izklical vse, kar je bilo na dražbi / posestvo so izklicali za zelo nizko ceno prodali
2. glasno imenovati: izklicati številko dobitka / druge so klicali za dopust, njegovega imena pa niso nikoli izklicali
3. nekdaj javno prebrati, razglasiti, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je na trgu izklical uradna oznanila
4. knjiž. oklicati, razglasiti2: armada je izklicala republiko; izklicati za kralja
● zastar. mrtvega ne izkličeš iz groba prikličeš
    izklícan -a -o:
    izklicana številka dobitka; pohištvo je že izklicano
SSKJ²
izklicávati -am nedov. (ȃ)
izklicevati: izklicavati cene / izklicavati imena / nočni čuvaji so izklicavali ure
SSKJ²
izklícen -cna -o prid. (ȋ)
v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč evrov; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno
SSKJ²
izkliceválec -lca [isklicevau̯ca in isklicevalca] m (ȃ)
1. kdor napoveduje udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: sodni izklicevalec je pričel dražbo / izklicevalec na licitaciji
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni izklicevalec; izklicevalec z bobnom
SSKJ²
izklicevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izklicevati: izklicevanje zaplemb; izklicevanje na dražbi / izklicevanje imen
SSKJ²
izkliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom
2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo
3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov
● kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izklíniti se -im se dov. (í ȋ)
geol., navadno v zvezi s plast postopoma se tanjšati in nazadnje izginiti: spodaj debela plast se proti vrhu popolnoma izklini
SSKJ²
izkljubováti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. s kljubovanjem priti do česa: ničesar ne moreš izkljubovati; izkljubovala si je možitev z njim
SSKJ²
izkljúčen -čna -o prid. (ȗ)
1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas
2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last
● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojame
♦ pravn. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati
    izkljúčno 
    prislov od izključen: državni zbor je izključno pristojen, da o tem odloča
    // v členkovni rabi samo, le2: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom
SSKJ²
izkljúčenec -nca m (ȗ)
kdor je izključen: izključenci iz organizacije
SSKJ²
izkljúčenje -a s (ȗ)
izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole
SSKJ²
izključevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izključevati: vključevanje in izključevanje motorja / izključevanje dijakov; izključevanje iz organizacije
SSKJ²
izključeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok
2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe
// ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku
    izključeváti se 
    biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta
    izključujóč -a -e:
    izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče
SSKJ²
izključítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izključiti: vključitev in izključitev toka / predlagati izključitev; glasovati za izključitev iz organizacije; izključitev učenca iz šole, z zavoda / izključitev javnosti s sodne obravnave
♦ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca
SSKJ²
izkljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
// preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
♦ pravn. javnost naj se izključi od obravnave
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
// ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
    izkljúčen -a -o
    1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet
    ♦     pravn. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati
    2. ekspr., v povedni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »Ali bo izdelal?« »Izključeno!«
SSKJ²
izključítven -a -o (ȋ)
pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi
SSKJ²
izključljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva
2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika
    izključljívo prisl.:
    plesal je izključljivo z grofinjo
SSKJ²
izključljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost izključljivega: izključljivost aparata, stroja / izključljivost resnice in neresnice / zastar. izključljivost plemiške družbe ekskluzivnost
SSKJ²
izkljúčnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti / knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost
SSKJ²
izkljúvati -am in -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in -kljújem tudi skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., izkljúval tudi izkljuvál tudi skljúval tudi skljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem spraviti iz česa: izkljuvati črva iz lubja; ptiči so mu izkljuvali oči; pišče se je izkljuvalo iz jajca; pren., ekspr. najbolj skrito misel so hoteli izkljuvati iz njega
● preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo; prim. skljuvati
SSKJ²
izklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ̑, ó)
izklopitev, izklopljenje: avtomatski izklop; izklop aparata
SSKJ²
izklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izklop, izklopitev: izklopna priprava, ura; izklopno stikalo
SSKJ²
izklopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izklopiti: izklopitev električnega voda / izklopitev misli
SSKJ²
izklopíti in izklópiti -im dov. (ī ọ̄)
prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren. izklopila je vsako misel in samo ležala
● izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom
    izklópljen -a -o:
    televizor ni izklopljen
SSKJ²
izklópljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka
SSKJ²
izknjížba -e ž (ȋ)
pravn. črtanje, izbris vknjižbe: izknjižba terjatev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izknjíženje -a s (ȋ)
glagolnik od izknjižiti: dokumentacija za izknjiženje
SSKJ²
izknjížiti -im dov. (í ȋ)
pravn. črtati, izbrisati vknjižbo: izknjižiti dolg na posestvu
SSKJ²
izkobacáti se -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ)
nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se
SSKJ²
izkokodákati -am in skokodákati -am dov. (ȃ)
nizko reči, povedati: vsem izkokodakaj, da sem to storil jaz
SSKJ²
izkôlcati -am [iskou̯cati] dov. (ō)
slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal
SSKJ²
izkôlčiti -im in skôlčiti -im [iskou̯čiti in iskolčiti; skou̯čiti in skolčiti] dov. (ó ȏ)
med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo
    izkôlčen in skôlčen -a -o:
    izkolčena žival
SSKJ²
izkolehati gl. skolehati se
SSKJ²
izkolíčiti -im dov. (í ȋ)
grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto
SSKJ²
izkomatáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej
SSKJ²
izkomplimentírati -am dov. (ȋ)
knjiž. odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše
SSKJ²
izkonstruirati ipd. gl. skonstruirati ipd.
SSKJ²
izkòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla
2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod
// količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga
3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu
SSKJ²
izkopálnik -a m (ȃ)
agr. priprava za izkopavanje krompirja, ki se navadno priključi traktorju: delati z izkopalnikom / odmetalni, rešetkasti izkopalnik / traktorski izkopalnik
SSKJ²
izkopanína -e ž (í)
1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine
♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe
2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini
SSKJ²
izkopáti -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo
2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe
● ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način
// s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti
♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu
    izkopáti se tudi skopáti se ekspr.
    s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč
    // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje
    ●     ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi
    izkopán tudi skopán -a -o:
    izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; 
prim. skopati2
SSKJ²
izkopavalíšče -a s (í)
arheol. kraj, prostor, kjer se izkopava: območje izkopavališča / arheološko izkopavališče
SSKJ²
izkopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izkopavati: izkopavanje jarkov; stroj za izkopavanje / izkopavanje krompirja / arheološka izkopavanja
SSKJ²
izkopávati -am nedov. (ȃ)
1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko
2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost
// s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo
    izkopávati se ekspr.
    s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti
SSKJ²
izkópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izkop, izkopavanje: izkopna dela so v glavnem opravljena / izkopni stroji / izkopna jama
SSKJ²
izkopína -e ž (í)
zastar. izkopanina: med izkopinami je tudi nakit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
izkopnína -e ž (ī)
1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine
2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine
SSKJ²
izkoprneti ipd. gl. skoprneti ipd.
SSKJ²
izkoreníniti -im dov. (í ȋ)
1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti
// ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil
2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo
    izkorenínjen -a -o:
    izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega
SSKJ²
izkorenínjati -am nedov. (í)
ekspr. odpravljati, odstranjevati: izkoreninjati napake / izkoreninjati male narode
SSKJ²
izkorenínjenec -nca m (ȋ)
ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki
♦ gozd. drevo, ki ga je izruval veter
SSKJ²
izkorenínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje korupcije / izkoreninjenje tuberkuloze
SSKJ²
izkorenínjenost -i ž (ȋ)
ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti
SSKJ²
izkorístek -tka m (ȋ)
teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost
♦ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
SSKJ²
izkorístiti -im dov. (í ȋ)
1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil
// napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko uporabi: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet
2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo
3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil
♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke
// napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika
● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene
    izkoríščen -a -o:
    stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine
SSKJ²
izkoristljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije
SSKJ²
izkoríščanec -nca m (í)
kdor je izkoriščan: revni izkoriščanci / družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev
SSKJ²
izkoríščanje -a s (í)
glagolnik od izkoriščati: izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene / izkoriščanje službenega položaja / izkoriščanje delavcev; kapitalistično izkoriščanje / publ. izkoriščanje človeka po človeku / izkoriščanje gozdov, rudnikov
SSKJ²
izkoríščanost -i ž (í)
stanje izkoriščanega človeka: prizadela ga je izkoriščanost teh ljudi
SSKJ²
izkoríščati -am nedov. (í)
1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas
2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo
3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti
// delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto, naivnost, stisko
4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izkoriščati delavce
5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča
    izkoriščajóč -a -e:
    program se je namestil, izkoriščajoč varnostne luknje v računalniškem sistemu; izkoriščajoči družbeni sloj
    izkoríščan -a -o:
    izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi
SSKJ²
izkoríščenje -a s (ȋ)
glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
SSKJ²
izkoríščenost -i ž (ȋ)
značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
SSKJ²
izkoriščeválec -lca [iskoriščevau̯ca] m (ȃ)
1. kdor daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: brezobzirni izkoriščevalci; izkoriščevalec delavcev, ljudstva; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi / izkoriščevalci suženjskega dela otrok
// kdor koga izkorišča sploh: izkoriščevalci otrok; hinavci, lažnivci in izkoriščevalci
2. kdor kaj (neupravičeno) izkorišča: izkoriščevalci narave; izkoriščevalci socialne pomoči; izkoriščevalci sistema; izkoriščevalci v gospodarstvu, politiki / izkoriščevalci kamnolomov, peskokopov / publ. komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
SSKJ²
izkoriščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska
SSKJ²
izkoriščeválka -e [iskoriščevau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izkoriščevalka delavk
// ženska, ki koga izkorišča sploh: izkoriščevalka moških; lažnivka in izkoriščevalka
2. država, ustanova ali dejavnost, ki kaj (neupravičeno) izkorišča: nekateri vidijo v kulturi izkoriščevalko proračunskega denarja / največja izkoriščevalka sudanske nafte
SSKJ²
izkoriščeválski -a -o [iskoriščevau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje; izkoriščevalsko delo / izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba, politika / izkoriščevalski delodajalci, kapitalisti; izkoriščevalski razred, sloj / izkoriščevalski odnosi
Število zadetkov: 97669